prometna nezgoda - nesporen temelj zahtevka - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - primerjava s primeri iz sodne prakse - poškodba kolena - poškodba palca desne roke - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - subjektivni in objektivni kriterij
Pritožnik je bil poškodovan v prometni nezgodi, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke. Utrpel je poškodbi levega kolena in palca desnice, in sicer na levem kolenu raztrganino sprednje križne vezi, delno raztrganino notranje kolateralne vezi in delno raztrganino zadnje križne vezi, na desni roki pa zvin sklepa.
Tožnik je za poškodbo, ki jo je mogoče uvrstiti v III. kategorijo glede na Fischerjevo razvrstitev intenzivnosti poškodb (srednje hudi primeri), prejel 25,6 povprečnih plač. Ob primerjavi odškodninskih primerov, se pokaže, da tožniku prisojena odškodnina ni previsoka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00017628
OZ člen 174, 179, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 155, 216. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 9.
višina denarne odškodnine - tuja pomoč - sporna višina urne postavke - prosti preudarek - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odvetniška storitev - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - potni stroški odvetnika - davek od storitev - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - potrebnost stroškov
Presoja, ali vidne posledice poškodb predstavljajo skaženost v smislu 179. člena OZ, je v domeni sodišča.
Sodna praksa se je ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo ustalila pri 5 EUR na uro.
Pritožbeno stališče, po katerem zavarovalnica v skladu z 20.a členom ZOZP pride v zamudo šele po treh mesecih od prejema odškodninskega zahtevka, ni utemeljeno. Namen navedene določbe ni bil v tem, da se zavarovalnici zagotovi razumen rok za rešitev škodnih zahtevkov, temveč da oškodovancu zagotovi pravico do njihove hitre obravnave. Določba zato ne posega v splošno pravilo o zamudi glede odškodninske terjatve. O tem se je obrazloženo izreklo tudi Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 93/2015 z dne 6. 10. 2016.
Tožnik je v stroškovniku zahteval za vsako obrazloženo vlogo 150 točk na podlagi 2. točke tar. št. 15 OT. Sodišče na pravno kvalifikacijo iz stroškovnika ni vezano. Tako mu je za vlogo, s katero je umaknil tožbo, priznalo 50 točk, in sicer na podlagi 4. točke tar. št. 19 OT, kar znaša 50 točk. Ista podlaga OT pa je relevantna tudi glede vloge z dne 17. 1. 2017. Pritožba pravilno navaja, da te vloge ni šteti za obrazloženo vlogo, ki bi bila potrebna za odločitev o glavni stvari, pač pa jo je z vidika potrebnosti oceniti kot vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
Dejstvo, da lastnik obenem z izročitvijo stanovanja v neposredno posest ne zahteva tudi izpraznitve stanovanja, ni ovira, da pridobi fizično oblast nad stanovanjem (neposredna posest). Stanovanje se v posest izroči z izročitvijo ključa.
Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev tujcev ni mogel preveriti resničnosti navedb obdolženca, da bo zaposlil tujce, ampak le, ali izpolnjuje pogoje za zaposlitev ali ne. To pa je bistveno za presojo, ali gre za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine, saj kaznivo dejanje ne bi bilo podano zgolj v primeru, če bi organ lahko že v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev ugotovil obdolženčev pravi namen, česar Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja ni mogel ugotavljati.
Primarni objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je pravni promet (25. poglavje KZ-1) in ne premoženje, zato konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja glede na izrecno določbo prvega odstavka 54. člena KZ-1 ni mogoča, saj ne gre za premoženjski delikt.
Zakonski opis kaznivega dejanja po 253. členu KZ-1 ne vsebuje nedovršnih glagolov, ki bi pojmovno zajemali niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, temveč je izvršitvena oblika opisana z dovršnim glagolom "spravi", kar označuje enkratni dogodek. Storilec navedenega kaznivega dejanja zato vsakič, ko spravi pristojni organ v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini potrdi nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu, stori (posamično) kaznivo dejanje overitve lažne vsebine,
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015382
OZ člen 6, 6/1, 336, 336/1, 346, 360, 574, 574/2. ZPP člen 72, 72/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - zastaranje - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - izločitev sodnika - prepozen predlog
Tožnik bi lahko zahteval vrnitev posojila že takrat, ko je mogel in moral vedeti, da se toženec z njegovim posojilom ne bo lotil načrtovanega projekta. Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in dejstvo, da toženec te pravice ni izkoristil, nimata vpliva na zapadlost toženčeve terjatve in na začetek teka zastaralnega roka. Tudi ni pomembno, ali in kdaj je bil toženec sam pripravljen vrniti posojilo, medtem ko zatrjevanega dogovora o odlogu vračila posojila tožniku ni uspelo dokazati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 679, 679/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko nadomestljiva škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank - podružnica banke - sposobnost biti stranka v postopku
Razlaga zakonskega pogoja težko nadomestljive škode v posledici izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme biti prestroga na način, da je že vsaka škoda v posledici realizacije izvršbe pravno nepriznana. Kar pa ne pomeni, tudi obratnega, da je vsakršna škoda v posledici realizacije izvršbe že razlog za odlog izvršbe, če gre za izvršbo na nepremičnino, izvršilno sodišče mora v primeru, ko dolžnik utemeljuje odlog s sprožitvijo pravde v zvezi z ničnostjo pravnega posla, ki je zajet v notarskem zapisu, ugotoviti intenzivnost pričakovane škode pri dolžniku zaradi realizacije obravnavane izvršbe v povezavi s presojo verjetnosti obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Upoštevati je namreč treba, da je pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.
Tožnik ni navedel, s kakšnimi ravnanji naj bi mu toženec povzročil zatrjevano škodo, da bi bilo mogoče presoditi, ali sploh gre za nedopustno ravnanje. V prvem odstavku 7. člena ZPP je določeno, da mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To pomeni, da morajo biti podane najprej navedbe o odločilnih dejstvih. Od navedb je potrebno ločiti dokaze (listine, priče itd.), ki pa trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni ugotavljanju resničnosti navedb.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - dvom v pravilnost vročitve - izvedenec grafološke stroke
Pritožnica vztraja, da na vročilnici ni njenega podpisa in da ji tožba v odgovor ni bila vročena, ker bi sicer nanjo odgovorila. V pritožbi predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke, česar brez svoje krivde prej kot v pritožbenem postopku ni mogla predlagati. Ker obstoja dvom, da je bila osebna vročitev tožbe prvi toženi stranki opravljena skladno z določili ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - zakoniti dedič - nujni dediči - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - udeležba na naroku - dedni dogovor - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju
Pritožnik ni nujni dedič. Bil je prisoten na zapuščinski obravnavi, ko je edini oporočni dedič sklenil sodno poravnavo s sedmimi izmed enajst zakonitih (nujnih) dedičev. Dejstvo, da sodišče v sklepu o dedovanju ni imenovalo kot zakonitega dediča pritožnika, ki ni nujni dedič in ni oporočni dedič, ne pomeni kršitve določila 214. člena ZD.
V primeru oporočnega dedovanja noben izmed zakonitih dedičev, ki ni nujni dedič po 25. členu ZD, ne more uveljavljati nujnega deleža.
SPZ člen 26, 26/1, 31, 33, 33/1, 33/2. OZ člen 583, 583/3.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - pravica do posesti - prekarij - imetnik - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo
Tožniki niso zgolj imetniki, ki naj bi izvrševali dejansko oblast nad spornimi nepremičninami za toženko (prvi odstavek 26. člena SPZ). Celo če bi bila njihova posest res pridobljena s silo ali na skrivaj, kot poskuša prikazati toženka, se na to dejstvo ne bi mogla več uspešno sklicevati, saj se očitno ni pravočasno poslužila dovoljene samopomoči (drugi odstavek 33. člena v zvezi z 31. členom SPZ).
Za prekarij kot posebno vrsto posodbenega razmerja iz tretjega odstavka 583. člena OZ gre takrat, ko nista določena ne čas trajanja uporabe in ne namen uporabe. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je drugačno, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep. Ker pravdni stranki nista v prekarističnem razmerju, tožnikom ni mogoče odrekati zahtevanega posestnega varstva.
padec v trgovini - padec na mokrih in spolzkih tleh - krivdna odgovornost - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - skrbnost strokovnjaka - neskrbno čiščenje - vzdrževanje pohodne poti - objektivna odgovornost - nesrečno naključje
Ena od strank prve toženke je v njeni trgovini z živili pred škodnim dogodkom polila del svojega že nabranega blaga. Tožnici je na tako razliti tekočini spodrsnilo, zaradi česar je padla in se poškodovala.
Dejanske ugotovitve ne zadoščajo za zaključek o krivdnem protipravnem ravnanju prve toženke. Odločilno je, da je prva toženka v skladu z razumnimi pričakovanji redno skrbela za čiščenje tal tudi na spornem delu. Res je sicer, da s takim načinom ni bilo zagotovljeno, da bodo tla v vsakem trenutku popolnoma čista, vendar pa od prve toženke tega, tudi ob upoštevanju večje skrbnosti, ki velja za strokovnjaka, ni mogoče zahtevati. Povedano drugače: med vsakim politjem in čiščenjem je nujno neka časovna enota, v kateri se lahko zgodi nesrečen slučaj. Tako niti skrajna skrbnost ne bi v celoti odpravila možnost nesreč, kakršna je obravnavana. Ob odsotnosti krivca za škodo je šlo kvečjemu za nesrečno naključje, ki bremeni tistega, kateremu se je pripetilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015409
ZUstS člen 23. ZKP-UPB4 člen 358, 358-1, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1. KZ-1B člen 186, 186/1. ZPPPD člen 2, 3, 4, 7, 7/2, 7/3, 10.
obstoj kaznivega dejanja - oprostilna kazenska sodba - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - presoja ustavnosti zakonske ureditve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - kazenska odgovornost
Iz povzetka obrazložitve napadene sodbe po presoji pritožbenega sodišča ni povsem jasno razbrati, ali je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe, ker ugotavlja obstoj okoliščin, ki izključujejo protipravnost njunega ravnanja, kar bi utemeljevalo izrek oprostilne sodbe po 1. točki in ne po 3. točki 358. člena ZKP, ker dejanje, za katero sta obtožena, po zakonu ni kaznivo dejanje, ali pa zato, ker ni dokazano, da sta storila dejanje, katerega sta obtožena, kar utemeljuje oprostilni izrek po 3. točki 358. člena ZKP. Razlogi napadene sodbe nihajo med prvo in drugo navedenimi razlogi za izrek oprostilne sodbe, kar je sklepati tudi na podlagi obrazložitve napadene sodbe v delu, v katerem sodišče prve stopnje zastavlja vprašanje, ali bolniki, ki jim konkretni produkti iz konoplje, glede na njihove izpovedbe, pomagajo pri lajšanju zdravstvenih težav, nimajo pravice do primernega dostopa do teh produktov, kar nakazuje, da po stališču sodišča prve stopnje v takih primerih ne gre za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015125
ZD člen 2, 132, 145, 145/1, 192. ZDen člen 78. OZ člen 125, 125/2.
uporabnina za nepremičnino - zapuščina - predmet zapuščine - oddajanje premoženja v najem - najemnina - začasni skrbnik zapuščine - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - univerzalni pravni naslednik
Predmet dedovanja in s tem predmet zapuščine je samo tisto premoženje oziroma tiste premoženjske pravice, ki jih je pokojnik imel v trenutku smrti, ne pa premoženje, ki je nasta(ja)lo kasneje, četudi vir tega premoženja predstavlja stvar (nepremičnina oziroma njen solastniški del), ki sodi v zapuščino. Denarni zneski oziroma dohodki iz oddajanja tega premoženja v najem kasneje (po smrti zapustnika) niso del zapuščine in to tudi ne morejo postati.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
župan - nadomestilo plače - prenehanje funkcije - lokalna samouprava - delo v občinskih organih - nadzor
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana nanaša na razmerje med občino in njenim nekdanjim županom ter iz tega izvirajočega zahtevka za nadomestilo plače po prenehanju mandata. Gre torej za odločanje o pravici delovnopravne narave, ki bivšemu županu pripada na podlagi določil ZFDO. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZFDO o pravici župana, ki mu je prenehala funkcija, odloča delovno telo predstavniškega organa.
Župan kot varuh zakonitosti lahko v tem delovnem sporu lokalni skupnosti prepreči izvršitev odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter kot zakoniti zastopnik občine, ki je v sporu pasivno legitimirana, dokazuje zakonitost svojega ravnanja oziroma nezakonitost priznane pravice tožniku.
Tožnik je upravičen do nadomestila plače, saj so bili podani vsi razlogi iz prvega odstavka 14. člena ZFDO za priznanje te pravice.
Tožnica svojo tezo o tem, da je šlo le na videz, navzven, za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, utemeljuje s trditvami, da se pogodba s strani prevzemnika, preživljalca, ni izvajala, ker za to ni bilo potrebe. Vendar tudi če bi to držalo, to še ne utemeljuje navideznosti take zaveze (pogodbe). To namreč ne pove ničesar o pravem in navideznem namenu pogodbenih strank, in sicer ne ene ne druge.
ZKP člen 148, 148/4, 236, 236/1, 236/1-5, 236/2, 237. ZPacP člen 45, 45/2. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 20.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - oprostitev dolžnosti pričanja - zdravnik - poklicna skrivnost - pacientove pravice - razveljavitev sklepa - tajnost zdravstvenih podatkov - odveza varovanja zaupnosti - prostovoljno razkritje podatkov
Če se zaupni podatki o zdravstvenem stanju pacienta, s katerimi razpolaga njegov osebni zdravnik, ki pred sodiščem ni dolžan pričati, vendar o tem ni bil poučen in se ni izrecno odpovedal tej pravici, prelijejo v spisovno gradivo prek dopisa ter izpovedbe drugega zdravnika, ne gre za zakonito pridobljeno dokazno gradivo.
V Kodeksu zdravniške etike ni temelja za odstop od načela tajnosti zdravstvenih podatkov, saj ZKP v tem kontekstu zahteva podanost pogojev, določenih v zakonu, kar pa etični kodeks ni.
Kadar zaupne zdravstvene podatke policiji oziroma sodišču prostovoljno razkrijeta sam obtoženec oziroma njegov zagovornik, za varstvo zaupnosti teh podatkov načeloma ni (več) razlogov.
sklep o dedovanju - pravnomočnost sklepa o dedovanju - vročitev sklepa o dedovanju - opustitev vročitve - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - pritožba zoper sklep o dedovanju - pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanju - stranke zapuščinskega postopka - volilojemnik - ločitveni upnik - zavrženje predloga - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožnica ni niti volilojemnica, niti ločitvena upnica, in posledično ni stranka zapuščinskega postopka. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni podan razlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju niti za dovoljenost pritožbe zoper sklep o dedovanju.