CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015000
SPZ člen 47, 73, 75, 87, 99.
prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedane imisije - negatorna imisijska tožba - bistvene imisije - odvzem svetlobe - plazenje tal - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - izgradnja podpornega zidu - direktna imisija - gradnja preko meje - sklepčnost stvarnopravnega tožbenega zahtevka - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - denarna kazen
Tožnik tožbenega zahtevka ni utemeljeval le z okoliščino izgradnje spornega zidu preko parcelne meje. Že v tožbi je omenjal, da zid predstavlja tudi nevarnost zaradi plazenja zemlje oz. odtekanja meteorne vode in mu krati sončno svetlobo. Navedeno pomeni, da se je skliceval na obstoj prepovedanih imisij. V tem smislu pa predstavlja odtegnitev svetlobe bistveno imisijo, ki se uveljavlja z negatorno tožbo.
neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj
Ugotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015104
ZIZ člen 274, 274/2. ZPP člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine - vrednost vozila - opredelitev do predloženih dokazov - sklep se ne da preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Zakon ne predpisuje kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060196
ZKZ-73 člen 19. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100.
kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavitev prednostne pravice - sklenitev kupne pogodbe - trenutek sklenitve pogodbe - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - kupna pogodba za nepremičnino - določenost in določljivost predmeta pogodbe - nesklenitev pogodbe - povišanje nagrade za zastopanje več strank - nagrada za postopek
Zmotno je tožnikovo stališče, da je do sklenitve kupne pogodbe za kmetijsko zemljišče, za katero je prodajalec (skladno z v letu 1975 veljavnim ZKZ) dal ponudbo, prišlo že s sprejemom ponudbe in pod odložnim pogojem njene odobritve. Gre namreč za stališče, ki se je oblikovalo šele po sprejemu SPZ v letu 2002 ter na podlagi drugačne zakonske ureditve postopka prodaje kmetijskih zemljišč kot je veljala v letu 1975. Pred tem pa je v sodni praksi veljalo, da s tem, ko ponudnik prejme izjavo upravičenca, da ponudbo, dano po določbah ZKZ, sprejema, prodajna pogodba še ni sklenjena, ampak prejem izjave o sprejemu ponudbe ponudniku nalaga le obveznost skleniti pogodbo z upravičencem, ki je pravico prednostnega nakupa pravilno uveljavil, slednjemu pa tudi zahtevek na sklenitev pogodbe.
Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Tako nagrada nastane celo takrat, ko odvetnik še ni vložil tožbe ali vloge, a je za to že imel pooblastilo. Dejstvo, da je drugi toženec odvetnika pooblastil šele ob koncu postopka, na nastanek nagrade tako ne vpliva.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Tožena stranka stroškov v postopku ni priglasila, pač pa je priglasila stroške tožeča stranka v tožbi. Prvostopenjsko sodišče je pri oceni in odmeri stroškov upoštevalo stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka in jih štelo za stroške tožene stranke ter jih naložilo v plačilo tožeči stranki, kar tožeča stranka v pritožbi pravilno izpodbija.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje po ODZ - dobroverna posest - pristna posest - zakonita posest - poštena posest - dedič - raziskovalna dolžnost - ugotovitveni zahtevek
Res je paragraf 1460 ODZ za priposestvovanje zahteval tudi pravično (zakonito) posest, to je posest, ki je imela podlago v ustreznem pravnem naslovu, vendar pa pravnega naslova priposestvovalcu v primeru najdaljše priposestvovalne dobe (to je 30 ali 40 let) ni bilo treba navesti (glej paragraf 1477 ODZ). Ker je bila najdaljša doba priposestvovanja s pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960 skrajšana na 20 let, je bilo v istem mnenju sprejeto tudi stališče, da kdor se v sporu s prejšnjim lastnikom kot pošten posestnik sklicuje na 20-letno nepretrgano posest (torej na od takrat dalje maksimalno priposestvovalno dobo), zakonitosti posesti ni dolžan dokazati.
Dedič je dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari.
ZKP člen 148, 148/4, 236, 236/1, 236/1-5, 236/2, 237. ZPacP člen 45, 45/2. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 20.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - oprostitev dolžnosti pričanja - zdravnik - poklicna skrivnost - pacientove pravice - razveljavitev sklepa - tajnost zdravstvenih podatkov - odveza varovanja zaupnosti - prostovoljno razkritje podatkov
Če se zaupni podatki o zdravstvenem stanju pacienta, s katerimi razpolaga njegov osebni zdravnik, ki pred sodiščem ni dolžan pričati, vendar o tem ni bil poučen in se ni izrecno odpovedal tej pravici, prelijejo v spisovno gradivo prek dopisa ter izpovedbe drugega zdravnika, ne gre za zakonito pridobljeno dokazno gradivo.
V Kodeksu zdravniške etike ni temelja za odstop od načela tajnosti zdravstvenih podatkov, saj ZKP v tem kontekstu zahteva podanost pogojev, določenih v zakonu, kar pa etični kodeks ni.
Kadar zaupne zdravstvene podatke policiji oziroma sodišču prostovoljno razkrijeta sam obtoženec oziroma njegov zagovornik, za varstvo zaupnosti teh podatkov načeloma ni (več) razlogov.
ZLNDL člen 2. ZVEtL-1 člen 43, 43/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 37. ZTLR člen 12.
pravica uporabe - dejanska uporaba nepremičnine - oddaja zemljišča v družbeni lastnini za gradnjo - gradbeno dovoljenje - zamenjava zemljišč
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne pravne podlage za pridobitev lastninske pravice (niti pravice uporabe) na zemljišču, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (npr. upoštevajoč pri tem npr. pravila Občega državljanskega zakonika - ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega predpisa) pridobili in zadržali lastninsko pravico.
V skladu z utrjenim stališčem sodne praske je pravico uporabe pridobila tudi oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015409
ZUstS člen 23. ZKP-UPB4 člen 358, 358-1, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1. KZ-1B člen 186, 186/1. ZPPPD člen 2, 3, 4, 7, 7/2, 7/3, 10.
obstoj kaznivega dejanja - oprostilna kazenska sodba - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - presoja ustavnosti zakonske ureditve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - kazenska odgovornost
Iz povzetka obrazložitve napadene sodbe po presoji pritožbenega sodišča ni povsem jasno razbrati, ali je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe, ker ugotavlja obstoj okoliščin, ki izključujejo protipravnost njunega ravnanja, kar bi utemeljevalo izrek oprostilne sodbe po 1. točki in ne po 3. točki 358. člena ZKP, ker dejanje, za katero sta obtožena, po zakonu ni kaznivo dejanje, ali pa zato, ker ni dokazano, da sta storila dejanje, katerega sta obtožena, kar utemeljuje oprostilni izrek po 3. točki 358. člena ZKP. Razlogi napadene sodbe nihajo med prvo in drugo navedenimi razlogi za izrek oprostilne sodbe, kar je sklepati tudi na podlagi obrazložitve napadene sodbe v delu, v katerem sodišče prve stopnje zastavlja vprašanje, ali bolniki, ki jim konkretni produkti iz konoplje, glede na njihove izpovedbe, pomagajo pri lajšanju zdravstvenih težav, nimajo pravice do primernega dostopa do teh produktov, kar nakazuje, da po stališču sodišča prve stopnje v takih primerih ne gre za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki kot kriterij določitve višine uporabnine uporablja povprečno tržno najemnino za uporabljeno stvar in nato tožeči stranki prisodilo uporabnino na podlagi izračuna izvedenca z upoštevanjem kapitalizirane najemnine v prostem prometu.
obseg zapuščine - nastanek terjatve - razpolaganje dediča z zapuščino - spor med dediči
Pritožnica se ne strinja z ravnanjem sodediča, ki je po smrti zapustnice razpolagal s spornim denarnim zneskom. Če je bilo njegovo razpolaganje neupravičeno, bi pritožnica smela terjati plačilo njenemu dednemu deležu ustreznega dela navedenega zneska, vendar gre v tem primeru za spor med dedičema, o katerem ne odloča zapuščinsko sodišče.
padec v trgovini - padec na mokrih in spolzkih tleh - krivdna odgovornost - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - skrbnost strokovnjaka - neskrbno čiščenje - vzdrževanje pohodne poti - objektivna odgovornost - nesrečno naključje
Ena od strank prve toženke je v njeni trgovini z živili pred škodnim dogodkom polila del svojega že nabranega blaga. Tožnici je na tako razliti tekočini spodrsnilo, zaradi česar je padla in se poškodovala.
Dejanske ugotovitve ne zadoščajo za zaključek o krivdnem protipravnem ravnanju prve toženke. Odločilno je, da je prva toženka v skladu z razumnimi pričakovanji redno skrbela za čiščenje tal tudi na spornem delu. Res je sicer, da s takim načinom ni bilo zagotovljeno, da bodo tla v vsakem trenutku popolnoma čista, vendar pa od prve toženke tega, tudi ob upoštevanju večje skrbnosti, ki velja za strokovnjaka, ni mogoče zahtevati. Povedano drugače: med vsakim politjem in čiščenjem je nujno neka časovna enota, v kateri se lahko zgodi nesrečen slučaj. Tako niti skrajna skrbnost ne bi v celoti odpravila možnost nesreč, kakršna je obravnavana. Ob odsotnosti krivca za škodo je šlo kvečjemu za nesrečno naključje, ki bremeni tistega, kateremu se je pripetilo.
župan - nadomestilo plače - prenehanje funkcije - lokalna samouprava - delo v občinskih organih - nadzor
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana nanaša na razmerje med občino in njenim nekdanjim županom ter iz tega izvirajočega zahtevka za nadomestilo plače po prenehanju mandata. Gre torej za odločanje o pravici delovnopravne narave, ki bivšemu županu pripada na podlagi določil ZFDO. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZFDO o pravici župana, ki mu je prenehala funkcija, odloča delovno telo predstavniškega organa.
Župan kot varuh zakonitosti lahko v tem delovnem sporu lokalni skupnosti prepreči izvršitev odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter kot zakoniti zastopnik občine, ki je v sporu pasivno legitimirana, dokazuje zakonitost svojega ravnanja oziroma nezakonitost priznane pravice tožniku.
Tožnik je upravičen do nadomestila plače, saj so bili podani vsi razlogi iz prvega odstavka 14. člena ZFDO za priznanje te pravice.
prekinitev postopka - direktor - razrešitev s funkcije - upravni spor - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Tožbeni zahtevek izhaja iz delovnopravnega položaja tožnika pri toženki, odločitev o njih pa je odvisna ravno od zakonitosti oziroma nezakonitosti sklepa o razrešitvi, o čemer je v teku spor pred Upravnim sodiščem. Zato odločitev pred tem sodiščem predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v individualnem delovnem sporu, zaradi česar je sodišče prve stopnje spor utemeljeno prekinilo do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS.
Tožnik v pritožbi izpostavlja nastanek težko nadomestljive škode, vendar pa okoliščine, na katere se v zvezi s tem sklicuje (da je plača njegov edini vir dohodka, da nima drugega premoženja, da je ostala samo plača partnerke, s katero živi v najeti nepremičnini, da pa ne gre le za materialni vidik, saj je publicist in pisatelj ter javno znana oseba, zato bi nastala velika škoda tudi njegovemu ugledu in dobremu imenu) ne dajejo podlage za izdajo regulacijske odredbe.
napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - vpis v zemljiški knjigi - verjetnost pravice - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Po ustaljeni sodni praksi je v primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00017628
OZ člen 174, 179, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 155, 216. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 9.
višina denarne odškodnine - tuja pomoč - sporna višina urne postavke - prosti preudarek - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odvetniška storitev - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - potni stroški odvetnika - davek od storitev - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - potrebnost stroškov
Presoja, ali vidne posledice poškodb predstavljajo skaženost v smislu 179. člena OZ, je v domeni sodišča.
Sodna praksa se je ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo ustalila pri 5 EUR na uro.
Pritožbeno stališče, po katerem zavarovalnica v skladu z 20.a členom ZOZP pride v zamudo šele po treh mesecih od prejema odškodninskega zahtevka, ni utemeljeno. Namen navedene določbe ni bil v tem, da se zavarovalnici zagotovi razumen rok za rešitev škodnih zahtevkov, temveč da oškodovancu zagotovi pravico do njihove hitre obravnave. Določba zato ne posega v splošno pravilo o zamudi glede odškodninske terjatve. O tem se je obrazloženo izreklo tudi Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 93/2015 z dne 6. 10. 2016.