župan - nadomestilo plače - prenehanje funkcije - lokalna samouprava - delo v občinskih organih - nadzor
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana nanaša na razmerje med občino in njenim nekdanjim županom ter iz tega izvirajočega zahtevka za nadomestilo plače po prenehanju mandata. Gre torej za odločanje o pravici delovnopravne narave, ki bivšemu županu pripada na podlagi določil ZFDO. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZFDO o pravici župana, ki mu je prenehala funkcija, odloča delovno telo predstavniškega organa.
Župan kot varuh zakonitosti lahko v tem delovnem sporu lokalni skupnosti prepreči izvršitev odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter kot zakoniti zastopnik občine, ki je v sporu pasivno legitimirana, dokazuje zakonitost svojega ravnanja oziroma nezakonitost priznane pravice tožniku.
Tožnik je upravičen do nadomestila plače, saj so bili podani vsi razlogi iz prvega odstavka 14. člena ZFDO za priznanje te pravice.
ZPP člen 17, 17/3, 30, 30/1, 32, 32/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti
Za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča je odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015104
ZIZ člen 274, 274/2. ZPP člen 5, 8, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - varščina namesto začasne odredbe - višina varščine - vrednost vozila - opredelitev do predloženih dokazov - sklep se ne da preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do izjave
Zakon ne predpisuje kako visoka mora biti varščina, mora pa biti takšna, da je na zadovoljiv in primeren način zavarovana izterjava zavarovane terjatve
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00019223
ZNP člen 37. OZ člen 131, 198.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - določitev odškodnine v postopku razlastitve - kmetijska zemljišča - status zemljišča - dejanska razlastitev - odvzem posesti - odločba o razlastitvi - poseg v lastninsko pravico - razlastitveni postopek - javna korist - namembnost zemljišča - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - višina odškodnine
Če je predlagateljica nepremičnine nasprotnega udeleženca vzela v posest že pred izvedbo razlastitvenega postopka, je prišlo do t. i. dejanske razlastitve in s tem nezakonitega posega v lastninsko pravico nasprotnega udeleženca, pri čemer to velja neodvisno od tega, ali je za odvzem posesti in izgradnjo kolesarske steze obstajala javna korist.
izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - izročitev nepremičnine v posest - primeren rok - nemožnost izpolnitve - primopredaja
Po drugem odstavku 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).
mediji - članek v medijih - finančno poslovanje - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka - pavšalno zanikanje - vsebinsko zanikanje
Namen popravka je, da oseba zaščiti svoje pravice, v katere je posegel članek, s tem, da javnosti predstavi lastna nasprotujoča stališča. Na ta način se vzpostavlja potrebno ravnotežje med pravico medija do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic posameznika. S tem pa se zagotavlja tudi pravica javnosti do celovite in objektivne obveščenosti. Interes prizadetega posameznika je postavljen pred interes javnosti do celovite in objektivne obveščenosti, obstoj obeh predpostavk pa je podlaga za utemeljenost zahteve za objavo popravka. Zahteva posameznika za objavo popravka namreč ni utemeljena, čeprav je njegova pravica z objavo članka prizadeta, če v popravku v ničemer ni zanikal navedb iz članka in ni navedel drugih ali nasprotnih dejstev, s katerimi bi spodbijal oziroma dopolnjeval navedbe iz članka.
premestitev na drugo delovno mesto - pravnomočna sodba - poziv nazaj na delo - reintegracija
Tožnik ne upošteva, da je bil toženi stranki s sodbo naložen ne le poziv tožnika na prejšnje delovno mesto, ampak tudi priznanje pravic na tem delovnem mestu. Napačno navaja, da je naloženo obveznost "pozvati nazaj na delovno mesto" (ki se sicer v sodni praksi pogosteje uporablja v zvezi z naloženo obveznostjo reintegracije delavca v delovno razmerje v posledici njegovega nezakonitega prenehanja) razumeti le tako, da ga mora tožena stranka sicer pozvati nazaj na delovno mesto, ključno pa naj bi bilo njegovo izbirno upravičenje, da to sprejme ali zavrne - da se torej na poziv odzove ali pa ne, kar pa ne drži.
neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj
Ugotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - preživljanje mladoletnega otroka - pravica do osebnih stikov z otrokom - stiki v korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - kratkoročne in dolgoročne koristi otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - izvedensko mnenje - volja otroka - varovanje koristi otroka
Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 706/2009 z dne 3. 12. 2009 navedlo, da pojem otrokove koristi ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (tako imenovana kratkoročna korist), temveč tudi korist osebe, ki se bo pokazala v njeni odrasli dobi (tako imenovana dolgoročna korist).
Po prvem odstavku 214. člena ZPP, ki se v skladu s 37. členom ZNP smiselno uporablja tudi v tem postopku, priznanih dejstev ni treba dokazovati. Pritožnica svojega priznanja tudi po drugi cenitvi ni preklicala ali jasno omejila. Pritožbena trditev, da je nasprotna udeleženka umaknila svojo ponudbo, ko je pristala na novo cenitev, ni utemeljena. Prva cenitev, ki jo je predložila pritožnica v tem postopku, ne pomeni ponudbe v smislu 22. člena OZ, ampak gre za dokaz, ki mu ni mogoče odrekati dokazne vrednosti, saj se je predlagatelj z njegovo uporabo v postopku izrecno strinjal. S tem je breme dokazovanja, da naj bi bila vrednost razlaščenih nepremičnin v resnici nižja, prešlo na pritožnico. Zgolj njena izjava, da na drugo cenitev nima pripomb in da jo v celoti sprejema, ni zadoščala, zato je bila v tem primeru pritožnica tista, ki bi glede na razlike v obeh cenitvah morala predlagati nadaljevanje dokazovanja z novim cenilcem (tretji odstavek 254. člena ZPP).
Prav tako je za vprašanje, kaj pomeni ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP, nerelevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014332
ZNP člen 37. SPZ člen 77. ZPP člen 73, 73/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mejni spor - sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - hierarhija kriterijev za ureditev meje - močnejša pravica - pravni interes za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča
Ker se sodišče prve stopnje do številnih dokazov predlagateljic, s katerimi sta dokazovali svojo močnejšo pravico na spornem svetu, ni opredelilo, jima je odvzelo možnost enakega obravnavanja v postopku, hkrati pa je dejansko stanje glede dobrovernosti posesti spornega mejnega prostora ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je vplivalo na pravilno uporabo materialnega prava (kriteriji za ureditev meje iz 77. člena SPZ).
ZPP v četrtem odstavku 73. člena določa, da je potrebno pred izdajo sklepa o izločitvi pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva, ne predvideva pa vročitve navedene izjave sodnika v odgovor stranki, ki je predlagala izločitev.
ZIZ člen 71, 71/1. ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 679, 679/1.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - težko nadomestljiva škoda - realizacija izvršbe kot škoda - tehtanje interesov strank - podružnica banke - sposobnost biti stranka v postopku
Razlaga zakonskega pogoja težko nadomestljive škode v posledici izvršbe (prvi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) ne sme biti prestroga na način, da je že vsaka škoda v posledici realizacije izvršbe pravno nepriznana. Kar pa ne pomeni, tudi obratnega, da je vsakršna škoda v posledici realizacije izvršbe že razlog za odlog izvršbe, če gre za izvršbo na nepremičnino, izvršilno sodišče mora v primeru, ko dolžnik utemeljuje odlog s sprožitvijo pravde v zvezi z ničnostjo pravnega posla, ki je zajet v notarskem zapisu, ugotoviti intenzivnost pričakovane škode pri dolžniku zaradi realizacije obravnavane izvršbe v povezavi s presojo verjetnosti obstoja zatrjevanih ničnostnih razlogov. Upoštevati je namreč treba, da je pričakovano oškodovanje upnika, če ne bo prisilno izpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova, zagotovo manjše od dolžnikovega, če je izkazano za verjetno, da bo prišlo do izpolnitve nične obveznosti, torej takšne, za katero velja, da sploh nikoli ni obstajala.
določitev pripadajočega zemljišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - funkcionalno zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - splošni skupni del - javna cesta - javna cesta na zasebnem zemljišču - kategorizirana javna cesta - občinska javna cesta - dopolnitev izvedenskega mnenja - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Pripadajoče zemljišče k stavbi ne posega v javno cesto, ker do širitve ceste ni prišlo in gre v naravi za zelenico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018913
ZIZ člen 9, 15, 272. ZPP člen 35. ZS člen 104, 104-1. ZZZDR člen 106.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - začasna odredba - začasna ureditev stikov - otrokova korist
Sodišče sme primernost staršev za vzgojo in varstvo na podlagi predloga za izdajo začasne odredbe presojati šele, če je predlagatelj verjetno izkazal, da je začasna odredba o vzgoji in varstvu potrebna zaradi konkretne ogroženosti koristi otroka, odločitve pa ni mogoče odložiti do popolne razjasnitve stvari po celovito izvedenem dokaznem postopku ob koncu postopka.
Z izdano začasno odredbo je sodišče vzpostavilo položaj, v katerem bo lahko otrok do končne odločitve v zadevi ohranil povezanost z vsakim od staršev, hkrati pa bodo z natančno določitvijo stikov preprečene konfliktne situacije, ki bi ogrožajoče vplivale na otroka, kakršne so se ob prej nejasno določenih stikih že pojavljale. Pritožbeno sodišče dodaja, da bosta morala starša izkazati razumsko sposobnost pri izvrševanju navedene začasne odredbe in da bo njuna zmožnost prilagajanja koristim otroka nedvomno vplivala na vprašanje končne odločitve v tej pravdni zadevi.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
Če zapuščinsko sodišče določi začasnega skrbnika zapuščine, lahko ta v izvršilnem postopku nastopa v imenu neznanih dedičev kot njihov zakoniti zastopnik. V takšnem primeru se torej izvršba opravlja na zapuščino pokojnega dolžnika. Na premoženje dedičev pa se lahko izvršba opravi šele takrat, ko je jasno, kdo so (kar se ugotovi s sklepom o dedovanju) in po tem, ko je izdan sklep o spremembi dolžnika po 24. členu ZIZ.
Tožnik je v stroškovniku zahteval za vsako obrazloženo vlogo 150 točk na podlagi 2. točke tar. št. 15 OT. Sodišče na pravno kvalifikacijo iz stroškovnika ni vezano. Tako mu je za vlogo, s katero je umaknil tožbo, priznalo 50 točk, in sicer na podlagi 4. točke tar. št. 19 OT, kar znaša 50 točk. Ista podlaga OT pa je relevantna tudi glede vloge z dne 17. 1. 2017. Pritožba pravilno navaja, da te vloge ni šteti za obrazloženo vlogo, ki bi bila potrebna za odločitev o glavni stvari, pač pa jo je z vidika potrebnosti oceniti kot vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZKP člen 148, 148/4, 236, 236/1, 236/1-5, 236/2, 237. ZPacP člen 45, 45/2. Kodeks zdravniške etike (2016) člen 20.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - oprostitev dolžnosti pričanja - zdravnik - poklicna skrivnost - pacientove pravice - razveljavitev sklepa - tajnost zdravstvenih podatkov - odveza varovanja zaupnosti - prostovoljno razkritje podatkov
Če se zaupni podatki o zdravstvenem stanju pacienta, s katerimi razpolaga njegov osebni zdravnik, ki pred sodiščem ni dolžan pričati, vendar o tem ni bil poučen in se ni izrecno odpovedal tej pravici, prelijejo v spisovno gradivo prek dopisa ter izpovedbe drugega zdravnika, ne gre za zakonito pridobljeno dokazno gradivo.
V Kodeksu zdravniške etike ni temelja za odstop od načela tajnosti zdravstvenih podatkov, saj ZKP v tem kontekstu zahteva podanost pogojev, določenih v zakonu, kar pa etični kodeks ni.
Kadar zaupne zdravstvene podatke policiji oziroma sodišču prostovoljno razkrijeta sam obtoženec oziroma njegov zagovornik, za varstvo zaupnosti teh podatkov načeloma ni (več) razlogov.