URS člen 121, 125. ZASP člen 3, 3/2, 4, 4/2, 32a, 128, 128/1, 128/2, 128/3, 130, 130/1, 130/3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8, 88. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2.
fonogram - komercialni namen - pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis - skupni sporazum o višini nadomestil - plačilo DDV - civilna kazen
Posnetek glasbe, ki je bil na podlagi individualnega naročila izdelan le za potrebe obratovanja toženčevih gostinskih obratov, ni fonogram, izdan za komercialne namene. Okoliščina, da sta pogodbeni stranki v pogodbi z dne 31. 12. 2014 uporabljali zgolj izraze, ki se navezujejo na avtorsko pravico (npr. "avtorska", "avtorsko delo", itd.), ne omenjata pa posebej sorodnih pravic, na odločitev nima vpliva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00020739
ZKP člen 498. ZST-1 člen 3.
odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - posebni ukrepi - sodna taksa - dolžnost plačila ustrezne sodne takse
Odvzem predmetov po 498. členu ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis.
Plačilo sodne takse se naloži obdolžencu, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.
odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - uporaba določil zakona
Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2008, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do nadomestila 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila sporna izplačila izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1.1.2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1.1.2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode po določbah 190.a in 193. člena ZPIZ-2 ni upravičen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSM00015176
ZVEtL-1 člen 41, 42, 43, 46. ZNP člen 21.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - določnost predloga v nepravdnem postopku - obrazloženost odločbe - nerelevantna dejstva - veljavnost pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da iz gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja, lokacijskega dovoljenja in odločbe Območne G.u.M.S. izhaja, da je parc. št. …., za katero je predlagateljica predlagala, da se določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, nastala iz parc. št. ….. k.o. Murska Sobota, ki predstavlja eno izmed parcel, na katerih se je dovolila gradnja poslovnega centra - objekta "A" in "B". V Pogodbi o medsebojnih razmerjih št. KO-01/A/06 so v 10. členu navedeni skupni deli stavbe. V 12. členu pogodbe je določeno, da je posebni skupni del, ki služi tej stavbi, zemljišče pred poslovnimi prostori, ki se nahajajo v pritličju stavbe, in sicer parc. št. ….... in …..........
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - presoja vseh okoliščin - sodnik kot stranka v postopku - razlogi za izločitev sodnika
Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
osebnostne pravice - resničnost navedb v članku - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic
Toženčeva sporna izjava v članku je temeljila na zadostni dejansko dokazani podlagi o resničnosti navedb, ki bi naj bile za tožnika žaljive, neresnične, tendenciozne in zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo nepremoženjske škode.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - škoda
Niz ravnanj se presoja kot celota, kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Ugotovilo je, da so ravnanja tožene stranke (odvzemanje pristojnosti vodenja in koordinacije službe, odvzemanje delovnih nalog na področju javnih naročil ter namerno žaljenje tožnika in grobo ravnanje), usmerjena proti tožniku, predstavljala trpinčenje.
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - vandalizem
Objekt varstva pri kaznivem dejanju - poškodovanje tuje stvari je premoženje (lastninska pravica), v katerega pa v obravnavani zadevi ni bilo poseženo v obsegu in na način, da bi to terjalo kazenskopravno intervencijo. Sodišče je torej na podlagi velikosti zapisa grafita in uporabo trajnih (nepralnih) barv zmotno ocenilo, da je bil zunanji izgled stavbe trgovskega centra oškodovane družbe prizadet do te mere in na takšen način, da to ustreza zakonskemu znaku poškodovanja tuje stvari. To ne drži. Da je neka stvar poškodovana, mora biti okrnjen njen funkcionalni namen, kar pa v predmetni zadevi z ničemer ni izkazano.
ZP-1 člen 144, 144/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 37, 37/2.
stroški postopka o prekršku - stroški zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - obrazložena vloga - pravica do povračila odvetniških stroškov - pavšalni znesek stroškov
Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekrške, glede katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. To v skladu s sodno prakso pomeni, da je mogoče obdolžencu priznati pravico do povračila nagrade in stroškov zastopanja po zagovorniku le za tista procesna dejanja, ki so bila izvedena izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
Zagovorniku na podlagi sklicevanja na očitno pisno pomoto pri priglasitvi stroškov ni mogoče priznati povečanja nagrade za odgovor na izvedensko mnenje, kot tudi ne drugih nagrad, ki jih je ustrezno zvišane priglasil šele v pritožbi.
Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pa je mogoče uvrstiti pod pojem druge obrazložene vloge, za katere se po tar. št. 37/2 OT, ki določa nagrade v postopkih zaradi prekrškov, prizna nagrada zagovorniku v višini po 1. točki tar. št. 18, povečano za 50%, če je poleg glavne kazni zagrožen še izrek stranske kazni. Pri tem ni mogoče zgolj na podlagi krajše vsebine šteti, da nagrada za to storitev ni zajeta v tar. št. 37, po kateri se odmerjajo nagrade v postopku o prekršku, zlasti pa ne s pojasnilom, da bi tak predlog zagovornik lahko podal na naroku za zaslišanje obdolženca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo priznati nagrado za predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v celotni priglašeni višini 300 točk.
Zagovornik pa utemeljeno graja tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi priglašenih izdatkov po 11. členu OT. Tudi te je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentacijo, da se jih ne da izločiti iz skupnih stroškov. Vendar takemu stališču ni mogoče slediti, saj te stroške zagovornik ni priglasil v določenem znesku za vsak nastali strošek poštnine, fotokopij, telefona ipd., temveč v pavšalni v višini 2% od skupno priglašene nagrade. To pomeni, da bi jih lahko sodišče prve stopnje odmerilo od tiste nagrade, v zvezi s katero je odločilo, da jo je mogoče izločiti iz skupnih stroškov postopka in da je obdolženec upravičen do njenega povračila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015142
ZIL-1 člen 52, 52/1, 76, 76/1, 121a, 121a/2. OZ člen 111, 111/1, 132, 168, 186, 190, 190/1, 406. ZPP člen 243.
znamka - vpis v register - uporaba domene kot znamke - neupravičena uporaba znamke - uporaba firme - kršitev avtorske pravice - odškodninska odgovornost - povrnitev izgubljenega dobička - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - višina škode - postavitev izvedenca
Znamka se pridobi z vpisom v register. Pred vpisom znamke v register ne more biti kršitve znamke.
Z odtujitvijo navedenih domen, spletnih strani in grafičnega materiala je bila lahko prikrajšana le tista oseba, ki je bila imetnica teh dobrin. To pa je bila prva tožnica. Če sta bili prikrajšani tudi druga in tretja tožnica, je bila prizadeta (kvečjemu) kakšna njuna pravica, ki sta jo imeli v razmerju do prve tožnice. Kvečjemu nanjo bi se torej lahko obrnili s svojimi zahtevki.
ZGD-1-UPB3 člen 609, 609/2. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 3, 4.
poravnalni odbor - nagrada članom poravnalnega odbora
V obravnavani gospodarsko nepravdni zadevi je bil v skladu z drugim odstavkom 609. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) oblikovan petčlanski poravnalni odbor, ker je bila pri pripojitvi udeležena tudi družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu. Vendar je to dejstvo prvostopenjsko sodišče pri odmeri nagrade prezrlo in je nagrado članom napačno odmerilo, ker pri odmeri ni upoštevalo merila iz 3. člena Pravilnika in nagrade vsakega člana poravnalnega odbora, ki ji bil oblikovan v širši sestavi, ni povišalo še za 25 %.
pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil
Glede pogojne obsodbe z varstvenim nadzorom, ki vključuje pomoč, nadzor ali varstvo, morajo biti najprej izpolnjeni pogoji po 63. členu KZ-1, šele nato sodišče (ob izrečenem tovrstnem ukrepu) lahko odredi eno ali več navodil po 65. členu KZ-1. To pomeni, da obveznosti kot jih določa 63. člen KZ-1, ni mogoče zamenjevati z že omenjenimi navodili, ki dejansko pomenijo le neke vrste "nadgradnjo" prej omenjene kazenske sankcije.
neupravičena pridobitev - odsotnost pravne podlage za obogatitev - sklep o poplačilu
Sklep o poplačilu ne predstavlja le naloga računovodstvu za izplačila prednostnim in drugim upnikom, ampak z njim izvršilno sodišče po razdelitvenem naroku odloči o tem, kateri upniki, katere terjatve, v kakšni višini in po kakšnem vrstnem redu se poravnajo. Glede na navedeno sklep o poplačilu iz 208. člena ZIZ po pravilnem stališču izpodbijane sodbe predstavlja veljavno podlago za premik premoženja v sfero prve toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015418
ZPP člen 3, 3/3, 154, 212, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6, 286a, 302. ZASP člen 4, 4/2, 30, 30/1, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157/2, 157a, 157a/1, 157e, 157f. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
umik dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - prekluzija - pogoj nekrivde - kolektivna organizacija - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - fonogram - uporaba fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - poplačilna pravica - skupni sporazum - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški postopka- uspeh v postopku - izvršilni stroški
Stranka lahko kadarkoli umakne dokazni predlog, saj glede tega ZPP nima nobenih omejitev. Enak dokazni predlog lahko poda nasprotna stranka, vendar mora upoštevati pravila 286. člena ZPP o pravočasnem in pravilnem (substanciranem) predlaganju dokazov, vključno s pogojem nekrivde. ZPP instituta "povzemanja" dokaznih predlogov, ko ena stranka umakne dokazni predlog, druga stranka pa nato sama predlaga izvedbo istega dokaza, ne pozna. Zato je takšno procesno postopanje podvrženo presoji po merilih nekrivde.
V predmetni zadevi je tožnik v umiku navedel, da mu je tožena stranka plačala obveznost 5. 12. 2017 oziroma 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 23. 3. 2018. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik tožbo umaknil takoj po delnem plačilu vtoževane terjatve v smislu določil 158. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - nova zaposlitev
Tožniku, ki se je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu, ni dopustno priznati razlike v plači med plačo pri novem delodajalcu in plačo pri toženi stranki.
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 1065. členu (v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena Obligacijskega zakonika, OZ) predpisuje, da se s kreditno pogodbo banka zaveže dati uporabniku na voljo določene denarni znesek. To svojo obveznost je tožeča stranka v razmerju do tožene stranke pri omenjenih treh kreditnih pogodbah v celoti izpolnila, saj je koriščenje kreditnih sredstev po omenjenih treh kreditnih pogodbah potekalo tako, da jih je tožeča stranka (razen v manjšem delu, kolikor jih je direktno nakazala na TRR tožene stranke) preknjižila neposredno na partije prejšnjih kreditov oz. akreditivov (ki jih je s tem zaprla). V tej zvezi zato pritožbeno sodišče nikakor ne soglaša s pritožbenim stališčem tožene stranke, da toženi stranki v primeru omenjenih treh kreditnih pogodb kreditna sredstva večinoma sploh niso bila dana na voljo (razpolago) in da zato niso bile izpolnjene predpostavke za kredit iz 1065. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015000
SPZ člen 47, 73, 75, 87, 99.
prepoved medsebojnega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedane imisije - negatorna imisijska tožba - bistvene imisije - odvzem svetlobe - plazenje tal - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - izgradnja podpornega zidu - direktna imisija - gradnja preko meje - sklepčnost stvarnopravnega tožbenega zahtevka - pravilno vročanje - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - denarna kazen
Tožnik tožbenega zahtevka ni utemeljeval le z okoliščino izgradnje spornega zidu preko parcelne meje. Že v tožbi je omenjal, da zid predstavlja tudi nevarnost zaradi plazenja zemlje oz. odtekanja meteorne vode in mu krati sončno svetlobo. Navedeno pomeni, da se je skliceval na obstoj prepovedanih imisij. V tem smislu pa predstavlja odtegnitev svetlobe bistveno imisijo, ki se uveljavlja z negatorno tožbo.