Storilec obravnavanega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev je tisti, ki dejansko vodi posle družbe, ne glede na njegov status v družbi. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima opis dejanja v obtožnem predlogu, ki vključuje očitek, da prispevki za obvezno zavarovanje niso bili obračunani, s čimer je bila delavcem odvzeta pravica, da bi se jim na podlagi 192. člena ZPIZ-1 (ta določa, da se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, za katera je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje, vendar jih ni vplačal) navedeno obdobje upoštevalo v pokojninsko dobo, vse zakonske znake kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je okrožna državna tožilka na glavni obravnavi podala dokazni predlog za zaslišanje vseh oškodovanih delavcev, s čimer se je obramba strinjala in tudi sama podala predlog za zaslišanje navedenih delavcev. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo in za to podalo razloge. Navedeni razlogi so prepričljivi in razumni, pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v celoti zadostilo kriterijem iz ustavno-sodne prakse in prakse Vrhovnega sodišča RS, pri čemer pritožbena trditev, da kriteriji presoje dokaznih predlogov obrambe in tožilstva niso enaki, predstavlja zgolj lastno stališče zagovornice.V konkretnem primeru gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, za katerega je značilna ponavljajoča se kriminalna dejavnost. Zastaranje kazenskega pregona začne teči od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti. Glede pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje o iz obtožbe izpuščenih očitkih, ki so se nanašali na tri delavce, odločiti z odločbo, pritožbeno sodišče odgovarja, da opis dejanja v prejšnjem obtožnem predlogu in spremembe na glavni obravnavi pomenijo eno obtožbo, o kateri sodišče odloči z eno odločbo.Neutemeljena je trditev okrožne državne tožilke, da bi moralo sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino, ki kaže na obdolženčevo osebnost in njegovo prejšnje življenje, upoštevati njegovo prejšnjo že izbrisano obsodbo zaradi istovrstnega kaznivega dejanja. Z zakonsko rehabilitacijo se izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega (prvi odstavek 82. člena KZ-1).
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - prenehanje zunajzakonske skupnosti - ločeno gospodinjstvo - skupno bivanje
Temeljna predpostavka za potrditev sporazuma je dejstvo, da otrokova starša ne živita ali ne bosta živela več skupaj, kar dejansko predstavlja prenehanje njune zunajzakonske skupnosti. Življenje v zunajzakonski skupnosti namreč enako kot zakonska zveza vrednotno temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.
dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. členom ZPP mora stranka, razen če izkaže, da ima sama opravljen pravniški državni izpit, pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati po pooblaščencu, ki je odvetnik.
neupravičena pridobitev - odsotnost pravne podlage za obogatitev - sklep o poplačilu
Sklep o poplačilu ne predstavlja le naloga računovodstvu za izplačila prednostnim in drugim upnikom, ampak z njim izvršilno sodišče po razdelitvenem naroku odloči o tem, kateri upniki, katere terjatve, v kakšni višini in po kakšnem vrstnem redu se poravnajo. Glede na navedeno sklep o poplačilu iz 208. člena ZIZ po pravilnem stališču izpodbijane sodbe predstavlja veljavno podlago za premik premoženja v sfero prve toženke.
ZP-1 člen 144, 144/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 37, 37/2.
stroški postopka o prekršku - stroški zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - obrazložena vloga - pravica do povračila odvetniških stroškov - pavšalni znesek stroškov
Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekrške, glede katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. To v skladu s sodno prakso pomeni, da je mogoče obdolžencu priznati pravico do povračila nagrade in stroškov zastopanja po zagovorniku le za tista procesna dejanja, ki so bila izvedena izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
Zagovorniku na podlagi sklicevanja na očitno pisno pomoto pri priglasitvi stroškov ni mogoče priznati povečanja nagrade za odgovor na izvedensko mnenje, kot tudi ne drugih nagrad, ki jih je ustrezno zvišane priglasil šele v pritožbi.
Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pa je mogoče uvrstiti pod pojem druge obrazložene vloge, za katere se po tar. št. 37/2 OT, ki določa nagrade v postopkih zaradi prekrškov, prizna nagrada zagovorniku v višini po 1. točki tar. št. 18, povečano za 50%, če je poleg glavne kazni zagrožen še izrek stranske kazni. Pri tem ni mogoče zgolj na podlagi krajše vsebine šteti, da nagrada za to storitev ni zajeta v tar. št. 37, po kateri se odmerjajo nagrade v postopku o prekršku, zlasti pa ne s pojasnilom, da bi tak predlog zagovornik lahko podal na naroku za zaslišanje obdolženca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo priznati nagrado za predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v celotni priglašeni višini 300 točk.
Zagovornik pa utemeljeno graja tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi priglašenih izdatkov po 11. členu OT. Tudi te je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentacijo, da se jih ne da izločiti iz skupnih stroškov. Vendar takemu stališču ni mogoče slediti, saj te stroške zagovornik ni priglasil v določenem znesku za vsak nastali strošek poštnine, fotokopij, telefona ipd., temveč v pavšalni v višini 2% od skupno priglašene nagrade. To pomeni, da bi jih lahko sodišče prve stopnje odmerilo od tiste nagrade, v zvezi s katero je odločilo, da jo je mogoče izločiti iz skupnih stroškov postopka in da je obdolženec upravičen do njenega povračila.
ZGD-1-UPB3 člen 609, 609/2. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 3, 4.
poravnalni odbor - nagrada članom poravnalnega odbora
V obravnavani gospodarsko nepravdni zadevi je bil v skladu z drugim odstavkom 609. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) oblikovan petčlanski poravnalni odbor, ker je bila pri pripojitvi udeležena tudi družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu. Vendar je to dejstvo prvostopenjsko sodišče pri odmeri nagrade prezrlo in je nagrado članom napačno odmerilo, ker pri odmeri ni upoštevalo merila iz 3. člena Pravilnika in nagrade vsakega člana poravnalnega odbora, ki ji bil oblikovan v širši sestavi, ni povišalo še za 25 %.
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 1065. členu (v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena Obligacijskega zakonika, OZ) predpisuje, da se s kreditno pogodbo banka zaveže dati uporabniku na voljo določene denarni znesek. To svojo obveznost je tožeča stranka v razmerju do tožene stranke pri omenjenih treh kreditnih pogodbah v celoti izpolnila, saj je koriščenje kreditnih sredstev po omenjenih treh kreditnih pogodbah potekalo tako, da jih je tožeča stranka (razen v manjšem delu, kolikor jih je direktno nakazala na TRR tožene stranke) preknjižila neposredno na partije prejšnjih kreditov oz. akreditivov (ki jih je s tem zaprla). V tej zvezi zato pritožbeno sodišče nikakor ne soglaša s pritožbenim stališčem tožene stranke, da toženi stranki v primeru omenjenih treh kreditnih pogodb kreditna sredstva večinoma sploh niso bila dana na voljo (razpolago) in da zato niso bile izpolnjene predpostavke za kredit iz 1065. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
osebnostne pravice - resničnost navedb v članku - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic
Toženčeva sporna izjava v članku je temeljila na zadostni dejansko dokazani podlagi o resničnosti navedb, ki bi naj bile za tožnika žaljive, neresnične, tendenciozne in zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo nepremoženjske škode.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - škoda
Niz ravnanj se presoja kot celota, kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Ugotovilo je, da so ravnanja tožene stranke (odvzemanje pristojnosti vodenja in koordinacije službe, odvzemanje delovnih nalog na področju javnih naročil ter namerno žaljenje tožnika in grobo ravnanje), usmerjena proti tožniku, predstavljala trpinčenje.
odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - uporaba določil zakona
Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2008, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do nadomestila 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila sporna izplačila izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1.1.2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1.1.2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode po določbah 190.a in 193. člena ZPIZ-2 ni upravičen.
ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. OZ člen 15.
fonogram - nadomestilo za uporabo fonogramov - ddv od civilne kazni - predmet obdavčitve - stroški opomina - sklenitev pogodbe - temelj terjatve
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, je tudi zahtevek na plačilo DDV neutemeljen.
Ena od predpostavk za uporabo ZPreZP-1 je, da je bila sklenjena pogodba (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Pri tem je očitno mišljena pogodba obveznostnega prava, zanjo pa je potrebno soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ). Ker vtoževana terjatev kot taka ne izvira iz obveznostne pogodbe med pravdnima strankama, je zahtevek na plačilo 40,00 EUR po ZPreZP-1 že iz tega razloga neutemeljen.
URS člen 121, 125. ZASP člen 3, 3/2, 4, 4/2, 32a, 128, 128/1, 128/2, 128/3, 130, 130/1, 130/3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8, 88. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2.
fonogram - komercialni namen - pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis - skupni sporazum o višini nadomestil - plačilo DDV - civilna kazen
Posnetek glasbe, ki je bil na podlagi individualnega naročila izdelan le za potrebe obratovanja toženčevih gostinskih obratov, ni fonogram, izdan za komercialne namene. Okoliščina, da sta pogodbeni stranki v pogodbi z dne 31. 12. 2014 uporabljali zgolj izraze, ki se navezujejo na avtorsko pravico (npr. "avtorska", "avtorsko delo", itd.), ne omenjata pa posebej sorodnih pravic, na odločitev nima vpliva.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - zahteva za izločitev dokazov
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obširno, tehtno in prepričljivo odgovorilo na vse navedbe obrambe, v smeri izločitve že navedenih dokazov. Pri tem je pod točko 9. tehtno pojasnilo tudi, da dokazi v zadevi PP1/2009 niso bili pridobljeni nezakonito in zato ni potrebe po njihovi izločitvi, pri čemer se iz razlogov navedenih v točki 9. izpodbijanega sklepa, v obravnavani zadevi glede na določbe tretjega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku ne bodo smeli uporabiti.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 53.
nagrada in stroški izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - pavšalna navedba
Odmera stroškov in nagrade sodnemu izvedencu za geodezijo je v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Pravilnik). Izvedenec je v stroškovniku navedene storitve dejansko opravil, kar je razvidno iz sodnega spisa, in zneske storitev priglasil na podlagi Pravilnika. Pritožnica navedb o tem, kateri zneski stroškovnika naj bi bili načelni ter obstoj katerih opravil naj bi bil vprašljiv, ne konkretizira. S pavšalnimi navedbami ne more uspeti. Odločitev sodišča prve stopnje je utemeljena z določili Pravilnika, zato so pritožbene navedbe nasprotne udeleženke v tem delu neutemeljene.
Spremembo imetnika priključka ureja 35. člen Splošnih pogojev. Če se SODO in novi lastnik priključka dogovorita o vstopu novega lastnika v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, ni potrebno pridobiti novega soglasja za priključitev ter sklepati novih pogodb o priključitvi, temveč novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika (tretji odstavek). Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. Tožena stranka ni pridobivala novega soglasja za priključek, temveč je na podlagi soglasja, priloženega pogodbi, vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika priključka (izrecno je s tem soglašala tudi tožeča stranka). Dejansko je torej šlo za prenos pogodbe. Po določbi 122. člena Obligacijskega zakonika to pomeni, da je tožena stranka s tem postala imetnik vseh pravic in obveznosti odstopnika iz te pogodbe, torej tudi dogovora o obračunavanju električne energije po tarifi za nizko napetost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015418
ZPP člen 3, 3/3, 154, 212, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6, 286a, 302. ZASP člen 4, 4/2, 30, 30/1, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157/2, 157a, 157a/1, 157e, 157f. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
umik dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - prekluzija - pogoj nekrivde - kolektivna organizacija - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - fonogram - uporaba fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - poplačilna pravica - skupni sporazum - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški postopka- uspeh v postopku - izvršilni stroški
Stranka lahko kadarkoli umakne dokazni predlog, saj glede tega ZPP nima nobenih omejitev. Enak dokazni predlog lahko poda nasprotna stranka, vendar mora upoštevati pravila 286. člena ZPP o pravočasnem in pravilnem (substanciranem) predlaganju dokazov, vključno s pogojem nekrivde. ZPP instituta "povzemanja" dokaznih predlogov, ko ena stranka umakne dokazni predlog, druga stranka pa nato sama predlaga izvedbo istega dokaza, ne pozna. Zato je takšno procesno postopanje podvrženo presoji po merilih nekrivde.
V predmetni zadevi je tožnik v umiku navedel, da mu je tožena stranka plačala obveznost 5. 12. 2017 oziroma 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 23. 3. 2018. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik tožbo umaknil takoj po delnem plačilu vtoževane terjatve v smislu določil 158. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - pogodba o prodaji telefonskega aparata - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - določen čas - pisna zahteva - specifikacija računa - višina terjatve - ugovor tožene stranke - neupravičena obogatitev - vračilo zarubljenih denarnih sredstev
Glede na toženkine ugovore in zakonsko določbo o omejenem časovnem hranjenju prometnih podatkov je treba upoštevati tudi toženkina ravnanja pred začetkom predmetnega pravdnega oz. izvršilnega postopka. Vprašanje podrobnejše razčlenitve računa se je pojavilo šele tekom tega postopka, toženka pa prepričljivih argumentov o tem, zakaj ni zahtevala podrobnejše razčlenitve računa v postavljenem roku niti ni podala, pa tudi sicer njeno pavšalno ugovarjanje izstavljenim računom ne more vzbuditi dvoma v njihovo pravilnost.