ugotovitev obstoja izločitvene pravice - transformatorske postaje
Lastninska pravica kot samostojna lastninska pravica je namreč mogoča le na zemljišču, katerega sestavina je po načelu povezanosti zemljišča in objekta ("superficies solo cedit") objekt, ki na njem stoji. Prav zaradi tega načela ni mogoča samostojna lastninska pravica na objektu, v obravnavani zadevi na dveh transformatorskih postajah. Različen lastninski položaj zemljišča in na njem zgrajenega objekta je mogoč le pri stavbni pravici, ki po vsebini in namenu pomeni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta. Ker pa stavbna pravica pravica ni lastninska pravica, pa čeprav njenemu imetniku v času trajanja daje določena lastninska upravičenja, slednja, tudi, če bi tožnica njen obstoj zatrjevala, ne more biti predmet izločitvene pravice po 22. členu ZFPPIPP (takšno stališče je Višje sodišče v Mariboru zavzelo že v odločbi I Cpg 120/2017 z dne 15. 9. 2017).
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - škoda
Niz ravnanj se presoja kot celota, kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Ugotovilo je, da so ravnanja tožene stranke (odvzemanje pristojnosti vodenja in koordinacije službe, odvzemanje delovnih nalog na področju javnih naročil ter namerno žaljenje tožnika in grobo ravnanje), usmerjena proti tožniku, predstavljala trpinčenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015418
ZPP člen 3, 3/3, 154, 212, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6, 286a, 302. ZASP člen 4, 4/2, 30, 30/1, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157/2, 157a, 157a/1, 157e, 157f. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
umik dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - prekluzija - pogoj nekrivde - kolektivna organizacija - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - fonogram - uporaba fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - poplačilna pravica - skupni sporazum - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški postopka- uspeh v postopku - izvršilni stroški
Stranka lahko kadarkoli umakne dokazni predlog, saj glede tega ZPP nima nobenih omejitev. Enak dokazni predlog lahko poda nasprotna stranka, vendar mora upoštevati pravila 286. člena ZPP o pravočasnem in pravilnem (substanciranem) predlaganju dokazov, vključno s pogojem nekrivde. ZPP instituta "povzemanja" dokaznih predlogov, ko ena stranka umakne dokazni predlog, druga stranka pa nato sama predlaga izvedbo istega dokaza, ne pozna. Zato je takšno procesno postopanje podvrženo presoji po merilih nekrivde.
V predmetni zadevi je tožnik v umiku navedel, da mu je tožena stranka plačala obveznost 5. 12. 2017 oziroma 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 23. 3. 2018. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik tožbo umaknil takoj po delnem plačilu vtoževane terjatve v smislu določil 158. člena ZPP.
izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - zahteva za izločitev dokazov
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje obširno, tehtno in prepričljivo odgovorilo na vse navedbe obrambe, v smeri izločitve že navedenih dokazov. Pri tem je pod točko 9. tehtno pojasnilo tudi, da dokazi v zadevi PP1/2009 niso bili pridobljeni nezakonito in zato ni potrebe po njihovi izločitvi, pri čemer se iz razlogov navedenih v točki 9. izpodbijanega sklepa, v obravnavani zadevi glede na določbe tretjega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku ne bodo smeli uporabiti.
pravni prenos podjetja - sprememba delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenos dejavnosti - sodna razveza - denarno povračilo
Prva toženka je na drugo toženko prenesla organiziran skupek virov, katerega cilj je opravljanje gospodarske dejavnosti, ker je z njimi druga toženka lahko začela in nadaljevala dejavnost proizvodnje in prodaje električnih cigaret, s katero se je ukvarjala prva toženka, ne glede na dejstvo, da je druga toženka svojo dejavnost kasneje razširila, dobila nove kupce, dobavitelje, proizvode in delavce.
V konkretnem primeru je prišlo do pravnega položaja iz prvega odstavka 75. člena ZDR-1, ki določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Tretja toženka je zaradi administrativnih ovir pri zaposlovanju delavcev prevzela vlogo delodajalca prevzemnika, saj delavcev ni mogla zaposliti druga toženka. Čeprav torej tretja toženka ni kupila dela zalog, ki so bili bistveni za zagon pri drugi toženki, pa je s tem, ko je zaposlila delavce prve toženke z namenom, da bo drugi toženki omogočila opravljanje gospodarske dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015142
ZIL-1 člen 52, 52/1, 76, 76/1, 121a, 121a/2. OZ člen 111, 111/1, 132, 168, 186, 190, 190/1, 406. ZPP člen 243.
znamka - vpis v register - uporaba domene kot znamke - neupravičena uporaba znamke - uporaba firme - kršitev avtorske pravice - odškodninska odgovornost - povrnitev izgubljenega dobička - civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravic - višina škode - postavitev izvedenca
Znamka se pridobi z vpisom v register. Pred vpisom znamke v register ne more biti kršitve znamke.
Z odtujitvijo navedenih domen, spletnih strani in grafičnega materiala je bila lahko prikrajšana le tista oseba, ki je bila imetnica teh dobrin. To pa je bila prva tožnica. Če sta bili prikrajšani tudi druga in tretja tožnica, je bila prizadeta (kvečjemu) kakšna njuna pravica, ki sta jo imeli v razmerju do prve tožnice. Kvečjemu nanjo bi se torej lahko obrnili s svojimi zahtevki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - nova zaposlitev
Tožniku, ki se je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu, ni dopustno priznati razlike v plači med plačo pri novem delodajalcu in plačo pri toženi stranki.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - prenehanje zunajzakonske skupnosti - ločeno gospodinjstvo - skupno bivanje
Temeljna predpostavka za potrditev sporazuma je dejstvo, da otrokova starša ne živita ali ne bosta živela več skupaj, kar dejansko predstavlja prenehanje njune zunajzakonske skupnosti. Življenje v zunajzakonski skupnosti namreč enako kot zakonska zveza vrednotno temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, pri čemer ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice kot sklenitev zakonske zveze.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - presoja vseh okoliščin - sodnik kot stranka v postopku - razlogi za izločitev sodnika
Pri presoji tehtnosti razlogov za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP je treba izhajati iz izjemnosti prenosa glede na predhodno zakonsko določeno krajevno pristojnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSM00015176
ZVEtL-1 člen 41, 42, 43, 46. ZNP člen 21.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - splošni skupni del - določnost predloga v nepravdnem postopku - obrazloženost odločbe - nerelevantna dejstva - veljavnost pogodbe o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov
Sodišče prve stopnje je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da iz gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja, lokacijskega dovoljenja in odločbe Območne G.u.M.S. izhaja, da je parc. št. …., za katero je predlagateljica predlagala, da se določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, nastala iz parc. št. ….. k.o. Murska Sobota, ki predstavlja eno izmed parcel, na katerih se je dovolila gradnja poslovnega centra - objekta "A" in "B". V Pogodbi o medsebojnih razmerjih št. KO-01/A/06 so v 10. členu navedeni skupni deli stavbe. V 12. členu pogodbe je določeno, da je posebni skupni del, ki služi tej stavbi, zemljišče pred poslovnimi prostori, ki se nahajajo v pritličju stavbe, in sicer parc. št. ….... in …..........
izločitev dokazov - upravičeni predlagatelj - stranki postopka - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Izločitev dokazov lahko predlagata stranki postopka, to sta tožilec in obdolženec. Pravna oseba, ki se v kazenskem postopku obravnava kot prejemnica premoženjske koristi, ni upravičena predlagati izločitve dokazov.
odškodninska odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost usposabljanje policistov - poškodba policista pri športu - obvezni treningi policistov - delovna naloga policista - trening samoobrambe - nevarna dejavnost - športna dejavnost - pravila športa - kršitev pravil športne igre - judo - judo met
Škodni dogodek se je zgodil med izvajanjem judo meta, pri katerem bi moral tožnik pričo zagrabiti in jo preko desnega boka vreči na hrbet. Priča je pred metom tožniku povedala, da čuti bolečine in da naj je zato ne vrže z vso silo. Tožnik je začel izvajati met, ker pa ga ni izvajal s predvideno intenziteto, priče ni mogel zavrteti in vreči pred sebe, zato je pristala na njegovi desni nogi.
Tožnik je kot kršitev pravil juda opredelil napako svojega partnerja pri vadbi judo tehnik. Vsaka napaka pri vadbi tehnik juda, ki vodi v ponesrečen met, ne more biti protipravna, temveč je to lahko le napaka, ki jo je mogoče opredeliti kot predrzno, pretirano grobo, brezobzirno, agresivno in objestno.
Izvajanje običajnih športnih dejavnosti med usposabljanjem za delo policista ni nevarna dejavnost. Slednje velja tudi za izvajanje tehnik juda, saj iz te aktivnosti ob ustrezni previdnosti in varnostnih ukrepih ne izhaja večja škodna nevarnost. Judo lahko postane nevaren le zaradi spleta objektivnih okoliščin, v katerih se izvaja.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(2), 14/2-1(3), 17, 235, 235/2. ZIZ člen 46, 46/1, 46/3.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - identifikacijski podatki dolžnika - naslov dolžnika - sprememba naslova dolžnika - hipotekarni (realni) dolžnik - osebni dolžnik - domneva trajnejše nelikvidnosti - izvršilni postopek - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi lahko upnica terjala dolžnico šele v primeru, če ne bi bila poplačana v izvršilnem postopku proti realni dolžnici; pa tudi stališče, da dolžnica zato, ker iz tega razloga upnici ničesar ne dolguje, ni insolventna.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - privolitvena sposobnost otroka v spolne dejavnosti - protipravnost dejanja
Smiselno zatrjevanje obtoženca, da oškodovanki ni mogoče odreči pravice do spolne samoodločbe, je neutemeljeno. Otroci uživajo človekove pravice in temeljne svoboščine v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Oba prej navedena pogoja morata biti podana komulativno. Že sam zakonodajalec je v prvem odstavku 173. člena KZ-1 predpisal starostno mejo pod katero otroku ni priznana privolitvena sposobnost v spolne dejavnosti razen, če je bilo dejanje storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti, ko dejanje ni protipravno. Ker je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da oškodovanka ni bila z obtožencem primerljive starosti in očitana dejanja tudi niso ustrezala stopnji njene duševne in telesne zrelosti (bila je otrok v pravnem in dejanskem pomenu besede), kar je v izpodbijani sodbi podrobno in prepričljivo obrazloženo, privolitev oškodovanke v spolna dejanja, niti njena pobuda za to, ne more razbremeniti (ekskulpirati) obtoženca. Država otroku do določene starosti zaradi varovanja njegove spolne integritete oz. varovanja njegovih koristi ne priznava privolitvene sposobnosti v spolne dejavnosti, kot tudi po drugi strani ne prizna kazenske odgovornosti otrok za storjena kazniva dejanja in izključuje kazenske sankcije proti njim.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK00014231
KZ-1B člen 94, 94/3. ZIKS-1 člen 20, 20/6.
zastaranje izvršitev kazni - zadržanje zastaranja - beg obdolženca - nastop kazni zapora - sprememba kazenskega zakona
Stališče, da je že določba KZ-1, veljavna pred novelo KZ-1C vsebovala primer, da zastaranje izvršitve kazni ne nastopi, če je obsojenec nedosegljiv oz. na begu pred nastopom kazni, ni pravilna. Določba 94. člena KZ-1 je bila jasna in ni dopuščala različnih interpretacij. Dopolnitev določbe 94. člena KZ-1 ni bila predlagana zaradi „boljše interpretacije“, ampak „z vidika boljšega spoštovanja načela pravne države iz 2. člena Ustave RS (pravna obveznost izvrševanja pravnomočnih kazenskih sodb) ter vsaj v delu tudi interesa do spoštovanja osebnega dostojanstva žrtev kaznivih dejanj“, kot je navedeno v predlogu novele KZ-1C.
Določbi prvega odstavka 56. člena KZ-1 ter šestega 524. člena ZKP ne dajeta podlage za stališče, da je obsojenec nastopil in začel prestajati zaporno kazen že s trenutkom odvzema prostosti. To stališče je nevzdržno, saj bi pomenilo, da se v vseh primerih, ko je bila obsojencem začasno odvzeta prostost (pridržanje, pripor) pred ali po pravnomočnosti sodbe, šteje, da so že nastopili kazen in je nastopila situacija in 3. odstavka 94. člena KZ-1. To je nazadnje v nasprotju s 6. odstavkom 20. člena Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki jasno določa začetek prestajanja zaporne kazni (od dneva, ko se obsojenec zglasi v zavodu oz. od dneva, ko je v zavod priveden).
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
osebnostne pravice - resničnost navedb v članku - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic
Toženčeva sporna izjava v članku je temeljila na zadostni dejansko dokazani podlagi o resničnosti navedb, ki bi naj bile za tožnika žaljive, neresnične, tendenciozne in zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo nepremoženjske škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00020739
ZKP člen 498. ZST-1 člen 3.
odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - posebni ukrepi - sodna taksa - dolžnost plačila ustrezne sodne takse
Odvzem predmetov po 498. členu ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis.
Plačilo sodne takse se naloži obdolžencu, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.
odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - uporaba določil zakona
Do škodnega dogodka je prišlo v letu 2008, škoda pa je bila znana najkasneje ob izdaji odločbe o pravici do nadomestila 2014 (kot bodoča škoda v smislu drugega odstavka 174. člena OZ). Res so bila sporna izplačila izvedena v letu 2016, vendar to na zaključek, da so vsa pravna dejstva, ki so določena kot predpostavka odškodninskega razmerja, nastala že pred 1.1.2016, ne vpliva. Ker je pravno razmerje nastalo pred 1.1.2016, Zavod do povrnitve vtoževane škode po določbah 190.a in 193. člena ZPIZ-2 ni upravičen.
ZGD-1-UPB3 člen 609, 609/2. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 3, 4.
poravnalni odbor - nagrada članom poravnalnega odbora
V obravnavani gospodarsko nepravdni zadevi je bil v skladu z drugim odstavkom 609. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) oblikovan petčlanski poravnalni odbor, ker je bila pri pripojitvi udeležena tudi družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu. Vendar je to dejstvo prvostopenjsko sodišče pri odmeri nagrade prezrlo in je nagrado članom napačno odmerilo, ker pri odmeri ni upoštevalo merila iz 3. člena Pravilnika in nagrade vsakega člana poravnalnega odbora, ki ji bil oblikovan v širši sestavi, ni povišalo še za 25 %.