dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. členom ZPP mora stranka, razen če izkaže, da ima sama opravljen pravniški državni izpit, pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati po pooblaščencu, ki je odvetnik.
ZDSS-1 člen 24.. ZDoh-2 člen 125, 125/3.. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 129, 352, 352/2, 353, 353/2.. OZ člen 280, 280/1.
odločanje brez glavne obravnave - plača - davki - prispevki
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014681
ZKP-UPB8 člen 154, 154/2.
predlog za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor nad delavcem - izredni strokovni nadzor
Zmotno je stališče obrambe, da nadzor brez vednosti delavca ni dovoljen. Pravilnik namreč določa, da se nadzor lahko opravi ob vsakem času z rednimi in izrednimi kontrolami.
Spremembo imetnika priključka ureja 35. člen Splošnih pogojev. Če se SODO in novi lastnik priključka dogovorita o vstopu novega lastnika v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika, ni potrebno pridobiti novega soglasja za priključitev ter sklepati novih pogodb o priključitvi, temveč novi lastnik vstopi v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika (tretji odstavek). Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. Tožena stranka ni pridobivala novega soglasja za priključek, temveč je na podlagi soglasja, priloženega pogodbi, vstopila v pravice in obveznosti prejšnjega lastnika priključka (izrecno je s tem soglašala tudi tožeča stranka). Dejansko je torej šlo za prenos pogodbe. Po določbi 122. člena Obligacijskega zakonika to pomeni, da je tožena stranka s tem postala imetnik vseh pravic in obveznosti odstopnika iz te pogodbe, torej tudi dogovora o obračunavanju električne energije po tarifi za nizko napetost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00020739
ZKP člen 498. ZST-1 člen 3.
odvzem predmetov, če ni izrečena obsodilna sodba - posebni ukrepi - sodna taksa - dolžnost plačila ustrezne sodne takse
Odvzem predmetov po 498. členu ZKP kljub sklicevanju na določbe KZ nima lastnosti varnostnega ukrepa oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep oziroma preventivni ukrep sui generis.
Plačilo sodne takse se naloži obdolžencu, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali mu je bila kazen pravnomočno odpuščena.
Za odločanje o oprostitvi ali odlogu plačila sodne takse v obravnavanem primeru je bistveno vprašanje, ali bi plačilo sodne takse v celotnem znesku oziroma ali bi takojšnje plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost predlagatelja - samostojnega podjetnika posameznika - in ne vprašanje, kako to vpliva na sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj.
Datum, na katerega bi moral tožnik dolžno sodno takso plačati, je v času odločanja o pritožbi minil. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke zoper II. a) točko izreka ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v tej točki spremenilo tako, da je tožeča stranka sodno takso za redni postopek po plačilnem nalogu VII Pg 242/2018 z dne 20. 4. 2018 dolžna plačati v paricijskem roku 15 dni po prejemu tega sklepa pritožbenega sodišča (smiselno tretji odstavek 14a. člena ZST-1).
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - vandalizem
Objekt varstva pri kaznivem dejanju - poškodovanje tuje stvari je premoženje (lastninska pravica), v katerega pa v obravnavani zadevi ni bilo poseženo v obsegu in na način, da bi to terjalo kazenskopravno intervencijo. Sodišče je torej na podlagi velikosti zapisa grafita in uporabo trajnih (nepralnih) barv zmotno ocenilo, da je bil zunanji izgled stavbe trgovskega centra oškodovane družbe prizadet do te mere in na takšen način, da to ustreza zakonskemu znaku poškodovanja tuje stvari. To ne drži. Da je neka stvar poškodovana, mora biti okrnjen njen funkcionalni namen, kar pa v predmetni zadevi z ničemer ni izkazano.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - nadomestilo plače - reparacija - nova zaposlitev
Tožniku, ki se je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu, ni dopustno priznati razlike v plači med plačo pri novem delodajalcu in plačo pri toženi stranki.
neupravičena pridobitev - odsotnost pravne podlage za obogatitev - sklep o poplačilu
Sklep o poplačilu ne predstavlja le naloga računovodstvu za izplačila prednostnim in drugim upnikom, ampak z njim izvršilno sodišče po razdelitvenem naroku odloči o tem, kateri upniki, katere terjatve, v kakšni višini in po kakšnem vrstnem redu se poravnajo. Glede na navedeno sklep o poplačilu iz 208. člena ZIZ po pravilnem stališču izpodbijane sodbe predstavlja veljavno podlago za premik premoženja v sfero prve toženke.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - škoda
Niz ravnanj se presoja kot celota, kar je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje. Ugotovilo je, da so ravnanja tožene stranke (odvzemanje pristojnosti vodenja in koordinacije službe, odvzemanje delovnih nalog na področju javnih naročil ter namerno žaljenje tožnika in grobo ravnanje), usmerjena proti tožniku, predstavljala trpinčenje.
ZP-1 člen 144, 144/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 37, 37/2.
stroški postopka o prekršku - stroški zagovornika - nagrada in izdatki zagovornika - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - obrazložena vloga - pravica do povračila odvetniških stroškov - pavšalni znesek stroškov
Če je tekel postopek zaradi več prekrškov, tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ne trpi stroškov za tiste prekrške, glede katerih je bil postopek ustavljen, če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. To v skladu s sodno prakso pomeni, da je mogoče obdolžencu priznati pravico do povračila nagrade in stroškov zastopanja po zagovorniku le za tista procesna dejanja, ki so bila izvedena izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper obdolženca ustavljen.
Zagovorniku na podlagi sklicevanja na očitno pisno pomoto pri priglasitvi stroškov ni mogoče priznati povečanja nagrade za odgovor na izvedensko mnenje, kot tudi ne drugih nagrad, ki jih je ustrezno zvišane priglasil šele v pritožbi.
Predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pa je mogoče uvrstiti pod pojem druge obrazložene vloge, za katere se po tar. št. 37/2 OT, ki določa nagrade v postopkih zaradi prekrškov, prizna nagrada zagovorniku v višini po 1. točki tar. št. 18, povečano za 50%, če je poleg glavne kazni zagrožen še izrek stranske kazni. Pri tem ni mogoče zgolj na podlagi krajše vsebine šteti, da nagrada za to storitev ni zajeta v tar. št. 37, po kateri se odmerjajo nagrade v postopku o prekršku, zlasti pa ne s pojasnilom, da bi tak predlog zagovornik lahko podal na naroku za zaslišanje obdolženca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo priznati nagrado za predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v celotni priglašeni višini 300 točk.
Zagovornik pa utemeljeno graja tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi priglašenih izdatkov po 11. členu OT. Tudi te je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentacijo, da se jih ne da izločiti iz skupnih stroškov. Vendar takemu stališču ni mogoče slediti, saj te stroške zagovornik ni priglasil v določenem znesku za vsak nastali strošek poštnine, fotokopij, telefona ipd., temveč v pavšalni v višini 2% od skupno priglašene nagrade. To pomeni, da bi jih lahko sodišče prve stopnje odmerilo od tiste nagrade, v zvezi s katero je odločilo, da jo je mogoče izločiti iz skupnih stroškov postopka in da je obdolženec upravičen do njenega povračila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015418
ZPP člen 3, 3/3, 154, 212, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6, 286a, 302. ZASP člen 4, 4/2, 30, 30/1, 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 156, 156/1, 157, 157/1, 157/2, 157a, 157a/1, 157e, 157f. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13.
umik dokaznega predloga - dokazni predlog nasprotne stranke - prekluzija - pogoj nekrivde - kolektivna organizacija - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - fonogram - uporaba fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - poplačilna pravica - skupni sporazum - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - davek na dodano vrednost (DDV) - stroški postopka- uspeh v postopku - izvršilni stroški
Stranka lahko kadarkoli umakne dokazni predlog, saj glede tega ZPP nima nobenih omejitev. Enak dokazni predlog lahko poda nasprotna stranka, vendar mora upoštevati pravila 286. člena ZPP o pravočasnem in pravilnem (substanciranem) predlaganju dokazov, vključno s pogojem nekrivde. ZPP instituta "povzemanja" dokaznih predlogov, ko ena stranka umakne dokazni predlog, druga stranka pa nato sama predlaga izvedbo istega dokaza, ne pozna. Zato je takšno procesno postopanje podvrženo presoji po merilih nekrivde.
V predmetni zadevi je tožnik v umiku navedel, da mu je tožena stranka plačala obveznost 5. 12. 2017 oziroma 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 23. 3. 2018. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik tožbo umaknil takoj po delnem plačilu vtoževane terjatve v smislu določil 158. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - pomanjkljiva tditvena podlaga - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - zavrnitev tožbenega zahtevka
Tožnica, ki je iniciator postopka in na kateri je breme dokazovanja obstoja vtoževane terjatve, v tem postopku ni gradila primerne trditvene podlage v zvezi z vtoževano terjatvijo, temveč se je omejila le na nasprotovanje ugovornim trditvam toženke.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - transformatorske postaje
Lastninska pravica kot samostojna lastninska pravica je namreč mogoča le na zemljišču, katerega sestavina je po načelu povezanosti zemljišča in objekta ("superficies solo cedit") objekt, ki na njem stoji. Prav zaradi tega načela ni mogoča samostojna lastninska pravica na objektu, v obravnavani zadevi na dveh transformatorskih postajah. Različen lastninski položaj zemljišča in na njem zgrajenega objekta je mogoč le pri stavbni pravici, ki po vsebini in namenu pomeni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta. Ker pa stavbna pravica pravica ni lastninska pravica, pa čeprav njenemu imetniku v času trajanja daje določena lastninska upravičenja, slednja, tudi, če bi tožnica njen obstoj zatrjevala, ne more biti predmet izločitvene pravice po 22. členu ZFPPIPP (takšno stališče je Višje sodišče v Mariboru zavzelo že v odločbi I Cpg 120/2017 z dne 15. 9. 2017).
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 1065. členu (v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena Obligacijskega zakonika, OZ) predpisuje, da se s kreditno pogodbo banka zaveže dati uporabniku na voljo določene denarni znesek. To svojo obveznost je tožeča stranka v razmerju do tožene stranke pri omenjenih treh kreditnih pogodbah v celoti izpolnila, saj je koriščenje kreditnih sredstev po omenjenih treh kreditnih pogodbah potekalo tako, da jih je tožeča stranka (razen v manjšem delu, kolikor jih je direktno nakazala na TRR tožene stranke) preknjižila neposredno na partije prejšnjih kreditov oz. akreditivov (ki jih je s tem zaprla). V tej zvezi zato pritožbeno sodišče nikakor ne soglaša s pritožbenim stališčem tožene stranke, da toženi stranki v primeru omenjenih treh kreditnih pogodb kreditna sredstva večinoma sploh niso bila dana na voljo (razpolago) in da zato niso bile izpolnjene predpostavke za kredit iz 1065. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.
osebnostne pravice - resničnost navedb v članku - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic
Toženčeva sporna izjava v članku je temeljila na zadostni dejansko dokazani podlagi o resničnosti navedb, ki bi naj bile za tožnika žaljive, neresnične, tendenciozne in zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za plačilo nepremoženjske škode.