inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Smisel izrekanja inšpekcijskih ukrepov investitorju je v tem, da naj oseba, ki je nezakonitost zagrešila, to tudi odpravi. Ker je v takem primeru podlaga za odstranitev nelegalnih objektov dokončna upravna odločba, pa je izključena tudi nezakonitost ravnanja inšpekcijskega zavezanca, saj zanj obstaja ustrezen pravni naslov. V tem primeru tožnik kot investitor nelegalne gradnje z njeno odstranitvijo ne bo protipravno posegel v lastninsko pravico lastnika navedenega zemljišča.
upravni spor - stvarna pristojnost - občinska denarna pomoč
Iz tožbenih navedb in listin, priloženih k tožbi izhaja, da tožeča stranka ugovarja odločitvi upravnega organa prve stopnje, da ni upravičena do enkratne občinske socialne pomoči. Gre torej za spor v zvezi z upravičenostjo do socialnega prejemka, o katerem pa je v skladu z določbo točke 5b) 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) pristojno odločati socialno sodišče.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj dejstvo, da tožnik v postopku ni predložil nobenih listinskih dokazil, po presoji sodišča (še) ne zadostuje za zaključek, da ni izkazal poskusov vračanja. Še posebej glede na med strankama nesporno dejstvo, ki izhaja tudi iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa, in sicer iz zapisnika o zaslišanju priče "da je tožnik v letih 1994 do 1998 prihajal večkrat na leto na obisk in pri njih prespal/.../ lahko da je v Sloveniji bival tudi pri drugih prijateljih in znancih“. Navedeno posledično nakazuje tudi očitno protislovje z zaključkom tožene stranke, da dejansko življenje v RS ni izkazano za obdobje od maja 1997 do maja 2002.
Priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč je po tretjem odstavku 42. člena ZDen možno, če je med upravičencem in zavezancem za dodelitev nadomestnih zemljišč sklenjen sporazum.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspehe
Zadeva, za katero želi tožnica doseči odobritev brezplačne pravne pomoči, je že pravnomočno zaključena. Zato se sodišče strinja z organom brezplačne pravne pomoči, da je zadeva nerazumna, saj nadaljevanje tega postopka ni več mogoče.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - nova dejstva in dokazi - tožbena novota
V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Navedeno pomeni, da so navedbe v zvezi z obveznostjo preživljanja mladoletnega otroka in žene nedovoljena dejstva, ki jih sodišče ob ugotovitvi, da bi jih tožnik lahko uveljavljal že pred izdajo izpodbijane odločbe, saj je bil k temu pozvan z dopisom organa, ne more upoštevati.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemeljski izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe
Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki sta ga v postopku predložili tudi tožnici, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav z parcelno št. zdaj neobstoječe parcele), je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako, da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnici v tem primeru ne navajata, da bi bilo kakor koli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem.
Prvostopenjska odločba je nezakonita, ker je bilo, poleg bistvenih kršitev 8. in 10. člena ZUP, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju drugega odstavka 28. člena ZEN zaradi nepravilnega zastopanja tožnice v upravnem postopku, kršeno načelo zaslišanja stranke po 9. členu ZUP, skladno s katerim organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
Neutemeljeno tožeča stranka ugovarja dejstvu, da ni dolžna vrniti stroškov za brezplačno pravno pomoč. Po določbi 43. člena ZBPP je namreč upravičenec, ki ne sporoči spremembe v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedel, dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - periodični dohodki
Kadar je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta, upoštevaje prvi odstavek 21. člena ZSVarPre, pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspehe - tožba zaradi neupravičene obsodbe
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj je glede na to, da prestaja zaporno kazen na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, njegova prošnja nerazumna oziroma nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo na plačilo odškodnine zaradi neupravičene obsodbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspehe
Negativni pogoj za zavrnitev vloge po 24. členu ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je treba to določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
V obravnavanem primeru, ko ima tožeča stranka po sodni poravnavi zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet razdelitve, do celotnega izplačila zneska, ni mogoče z ustrezno verjetnostjo sklepati, da je osumljenec sklenil poravnavo z goljufivim namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Zadeva, v zvezi s katero tožeča stranka prosi za brezplačno pravno pomoč, zato nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pravnomočna sodba
Dejanske okoliščine, ki se nanašajo na tožnikov zaslužek oziroma njegovo premoženje, so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se kot takšne štejejo za resnične. V konkretnem primeru ni videti ovire za to, da se sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, tako kot tudi ni videti ovire za to, da je organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za izkazane. Dokazovanje porabe teh sredstev (torej sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem v višini najmanj 80.000,00 EUR), pa po presoji sodišča tudi ni na strani organa, saj takega vpogleda organ v tožnikovo ravnanje nima in ga ne more imeti, temveč je dokazno breme na tožnikovi strani. Tožnik pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ni povedal ničesar in tudi ni ponudil nobenega dokaza v tej smeri.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - socialnovarstveni prejemki
Organ je na podlagi zahteve tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje, lahko zavrnil zahtevo za oprostitev, ker je ugotovil, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeno je dejanska podlaga za zavrnitev oprostitve. Organ ni bil pooblaščen na podlagi določb ZRTVS-1, da ugotavlja slabo socialno stanje tožnika širše in na podlagi drugih dokazil izven podlag, določenih v ZRTVS-1.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost določeni družbeni skupini - prosilec iz afganistana - preganjanje zaradi veroizpovedi - največja otrokova korist
Tožena stranka je do polnoletnosti tožniku priznala subsidiarno zaščito in v primeru vrnitve v Afganistan kot polnoletnik v vsakem primeru več ne bi spadal v kategorijo posebne družbene skupine - otrok brez staršev. Tožena stranka pa ni mogla tožniku podeliti statusa begunca, saj v Afganistanu glede na to, da je bil star komaj eno leto, ko ga je zapustil, ni mogel biti preganjan, pa četudi so bili preganjani njegovi starši.
parcelacija - predlagatelj postopka - cesta - kategorizirana javna cesta - zemljišče v lasti osebe zasebnega prava
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma v postopku razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
Pogoj za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča je, da je lastniku objekta omogočena priključitev na določeno vrsto komunalne opreme, kar mu prej ni bilo omogočeno, ker ta ni bila zgrajena, sama izvedba priključkov neposredno do objekta pa na odmero komunalnega prispevka ne vpliva.
ZMZ-1 člen 97. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito člen 9, 10. ZUPJS člen 12.
mednarodna zaščita - denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu - lastna sredstva osebe - štipendija
V konkretni zadevi je zadevi je pomembno, da tožeča stranka ni zatrjevala in tudi ni poskusila dokazati, da je do nakazila zaostalih štipendij prišlo zaradi nedopustne zamude v izplačilih štipendije, zaradi katere tožniki ne bi smeli biti na slabšem glede upravičenosti do denarnega nadomestila. Tožnica je svoj zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila vložila osebno dne 1. 2. 2017, kar med strankama ni sporno, zato je tožena stranka pravilno upoštevala med lastnimi dohodki družine tudi izplačane dohodke iz naslova štipendij, vključno z dohodki, ki jih je tožničina družina iz naslova zaostalih štipendij za preteklo šolsko leto 2015/2016, prejela izplačane v mesecih november in december 2016 ter januar 2017, to je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožničinega zahtevka z dne 1. 2. 2017.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZFPPIPP člen 114, 114/1. - člen 7, 7/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravna stvar - ugovor zoper oceno - stečajni upravitelj - zavrženje tožbe
Oceno o neuspešnem opravljanju pisnega izpita je sprejela komisija, sestavljena iz strokovnjakov pravne in ekonomske znanosti. Navedena komisija oceni pisne naloge na podlagi strokovne presoje, tako da pri navedenem ne gre za uporabo pravne norme v konkretnem primeru. Kadar zgornjo premiso odločanja predstavljajo spoznanja znanosti in stroke na posameznem področju in ne pravni predpisi, ne gre za pravno odločanje, ki bi po svoji vsebini in posledicah pomenilo odločanje v upravnih zadevah.
Enako po presoji sodišča velja tudi za ugotovitev, da se tožniku zaradi neuspešno opravljenega pisnega dela izpita ne dovoli pristop na ustni del strokovnega izpita.