V konkretni zadevi je bil davek delno plačan, zaradi česar je z izpodbijano odločbo delno ustavljena davčna izvršba. Po presoji sodišča niso utemeljeni tožnikovi ugovori, da je davčni organ napačno štel, da je delno plačilo prejel 26. 8. 2014, saj bi moral upoštevati datum 10. 6. 2014, zaradi česar naj bi bil znesek, upoštevajoč nepravilno izračunane obresti, ki ga še dolguje tožnik, določen napačno. Davek je plačan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, kar določa tudi 92. člen ZDavP-2. Zato davčni organ ni imel podlage, da bi navedene obresti računal od drugega datuma, na katerega se sklicuje tožnik.
davek od dohodkov pravnih oseb - odhodki davčnega zavezanca - davčno priznan odhodek - navidezni račun - navidezni pravi posel
Odhodki, ki so nastali na podlagi navideznih računov za neopravljene storitve, se ne morejo šteti niti za davčno upoštevne odhodke tožnika pri odmeri DDPO in hkrati tudi ne za odhodke, ki bi bili potrebni za pridobitev prihodkov. Zato tudi ne izpolnjujejo pogoja iz 29. člena ZDDPO-2, da bi jih bilo mogoče upoštevati pri odmeri DDPO, saj niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti niti niso posledica opravljanja dejavnosti tožnika.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Tožnica je območje Republike Slovenija prostovoljno zapustila ob koncu julija 1991 in torej ni odšla zaradi izbrisa, kot zatrjuje, kasneje pa se, kot je sama povedala, ni več vračala, oziroma so ji bili izdani vizumi le zaradi obiska v letih 2007 do 2009.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - upoštevanje dodatnega strokovnega dela
Sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem zadevi tožena stranka zaradi pomislekov o verodostojnosti dokazil o izvedenih referatih na mednarodnih konferencah, ki jih je predlogu za napredovanje priložila tožnica, to pozvala, naj ji predloži program posveta in to svojo zahtevo tudi utemeljila. Sodišče meni, da je taka zahteva razumljiva in smiselna, saj bi bil iz programa razviden vsak posamezni referent, naslov referata ter čas in kraj izvedbe in s tem izkazane tiste ključne okoliščine, ki kažejo na dejansko izvedbo referata ter s tem mogoče njihovo vrednotenje po Pravilniku.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik na območju Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZRTVS-1 plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje - poskusi vračanja
Tožena stranka je pravilno upoštevala, da je bil tožnik, ko je zapustil območje Republike Slovenije, še otrok in je zato v postopku glede okoliščin odhoda in razlogov za to, da se družina kasneje ni več vrnila, upoštevala razloge njegovih staršev.
odvzem orožja - zanesljivost imetnika orožja - prekršek - pogoj zanesljivosti
Posebna skrbnost pri ravnanju z orožjem se, med drugim, kaže v njegovi pravilni in strokovni hrambi, česar pa tožnik, glede na to, da je bil z pravnomočno odločbo o prekršku spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve prvega in drugega odstavka 25. člena ZOro-1 in glede na okoliščine, ugotovljene ob zasegu orožja, po mnenju sodišča ni izpolnjeval in kar je, ne glede na dodatno ugotovljene okoliščine nasilnega ravnanja tožnika in okoliščine, v katerih je živel, že zadosten razlog za izrek ukrepa odvzema orožja in orožnih listin po 58. členu ZOro-1.
mednarodna zaščita - zapustitev države - umik tožbe
Dne 15. 5. je sodišče prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri le-ta navaja, da glede na to, da je tožnik zapustil Slovenijo, pri tožbi ne vztraja več in jo umika. Ker tožeča stranka tožbo umika, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s tožbo in z začasno odredbo, za katero z ozirom na umik tožbe ne izkazuje več pravnega interesa, ustavilo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tudi če bi držale tožnikove navedbe o tem, da gradnja na zemljiščih ni mogoča, kar pa v upravnem postopku ni bilo izkazano, tega prvostopenjski organ kot drugostopenjski organ nista mogla upoštevati, dokler je v veljavi predpis, ki tožnikova zemljišča uvršča med stavbna zemljišča.
ZKme-1 člen 54, 57. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. ZUP člen 214.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - znižanje izplačil - obrazložitev odločbe
Na podlagi skope obrazložitve ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katere postavke iz vloge za odobritev sredstev in katere postavke iz zahtevka za izplačilo sredstev je Agencija primerjala in upoštevala pri izračunu znižanja izplačila.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izvorna država - pripadnost določeni družbeni skupini - prosilec iz afganistana - preganjanje zaradi veroizpovedi - največja otrokova korist
Tožena stranka je do polnoletnosti tožniku priznala subsidiarno zaščito in v primeru vrnitve v Afganistan kot polnoletnik v vsakem primeru več ne bi spadal v kategorijo posebne družbene skupine - otrok brez staršev. Tožena stranka pa ni mogla tožniku podeliti statusa begunca, saj v Afganistanu glede na to, da je bil star komaj eno leto, ko ga je zapustil, ni mogel biti preganjan, pa četudi so bili preganjani njegovi starši.
Priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč je po tretjem odstavku 42. člena ZDen možno, če je med upravičencem in zavezancem za dodelitev nadomestnih zemljišč sklenjen sporazum.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - nova dejstva in dokazi - tožbena novota
V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Navedeno pomeni, da so navedbe v zvezi z obveznostjo preživljanja mladoletnega otroka in žene nedovoljena dejstva, ki jih sodišče ob ugotovitvi, da bi jih tožnik lahko uveljavljal že pred izdajo izpodbijane odločbe, saj je bil k temu pozvan z dopisom organa, ne more upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
V obravnavanem primeru, ko ima tožeča stranka po sodni poravnavi zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet razdelitve, do celotnega izplačila zneska, ni mogoče z ustrezno verjetnostjo sklepati, da je osumljenec sklenil poravnavo z goljufivim namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist. Zadeva, v zvezi s katero tožeča stranka prosi za brezplačno pravno pomoč, zato nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
Neutemeljeno tožeča stranka ugovarja dejstvu, da ni dolžna vrniti stroškov za brezplačno pravno pomoč. Po določbi 43. člena ZBPP je namreč upravičenec, ki ne sporoči spremembe v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedel, dolžan povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pravnomočna sodba
Dejanske okoliščine, ki se nanašajo na tožnikov zaslužek oziroma njegovo premoženje, so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in se kot takšne štejejo za resnične. V konkretnem primeru ni videti ovire za to, da se sodba upošteva kot dokaz pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP, tako kot tudi ni videti ovire za to, da je organ pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP štel ugotovitve sodbe o denarju, pridobljenem s kaznivim dejanjem, za izkazane. Dokazovanje porabe teh sredstev (torej sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem v višini najmanj 80.000,00 EUR), pa po presoji sodišča tudi ni na strani organa, saj takega vpogleda organ v tožnikovo ravnanje nima in ga ne more imeti, temveč je dokazno breme na tožnikovi strani. Tožnik pa o nadaljnjem razpolaganju z denarjem ni povedal ničesar in tudi ni ponudil nobenega dokaza v tej smeri.
ZMZ-1 člen 97. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito člen 9, 10. ZUPJS člen 12.
mednarodna zaščita - denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu - lastna sredstva osebe - štipendija
V konkretni zadevi je zadevi je pomembno, da tožeča stranka ni zatrjevala in tudi ni poskusila dokazati, da je do nakazila zaostalih štipendij prišlo zaradi nedopustne zamude v izplačilih štipendije, zaradi katere tožniki ne bi smeli biti na slabšem glede upravičenosti do denarnega nadomestila. Tožnica je svoj zahtevek za dodelitev denarnega nadomestila vložila osebno dne 1. 2. 2017, kar med strankama ni sporno, zato je tožena stranka pravilno upoštevala med lastnimi dohodki družine tudi izplačane dohodke iz naslova štipendij, vključno z dohodki, ki jih je tožničina družina iz naslova zaostalih štipendij za preteklo šolsko leto 2015/2016, prejela izplačane v mesecih november in december 2016 ter januar 2017, to je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožničinega zahtevka z dne 1. 2. 2017.
ZBPP člen 14. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 21, 21/1, 21/1-3.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina
Kolikor ima organ prav, da tožnica prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, organ pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ni pravilno uporabil določbe 14. člena ZBPP, v povezavi z 12. členom ZUPJS, saj se na podlagi tretje točke 1. odstavka 21. člena ZDoh-2 dohodnine ne plača od nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Posledično to pomeni, da navedenega nadomestila pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice organ ne bi smel upoštevati.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - socialnovarstveni prejemki
Organ je na podlagi zahteve tožnika, glede na ugotovljeno dejansko stanje, lahko zavrnil zahtevo za oprostitev, ker je ugotovil, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke. Navedeno je dejanska podlaga za zavrnitev oprostitve. Organ ni bil pooblaščen na podlagi določb ZRTVS-1, da ugotavlja slabo socialno stanje tožnika širše in na podlagi drugih dokazil izven podlag, določenih v ZRTVS-1.