zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja s sredstvi
Davčnemu organu, glede na višino pričakovane davčne obveznosti, ni potrebno utemeljevati razlogov v zvezi z oteženo izpolnitvijo plačila davčne obveznosti oziroma onemogočenim plačilom davčne obveznosti, v smislu prvega odstavka 111. člena ZDavP-2. Davčnemu organu v tem primeru tudi ni potrebno izkazovati dejanj davčnega zavezanca, s katerimi odtujuje, skriva ali drugače razpolaga s premoženjem (subjektivna nevarnost).
ZPNačrt člen 77, 79, 79/1, 79/6, 88. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja "Vodovod Grčevje" (2009) člen 14. ZUP člen 129, 129/1-4, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
Z izpodbijano odločbo je organ druge stopnje tožniku zaračunal tudi komunalni prispevek za vodovodno omrežje, čeprav je bil komunalni prispevek za to konkretno komunalno opremo tožniku že odmerjen z odločbo z dne 5. 10. 2010 v višini 0,00 EUR. To pa pomeni, da za ponovno odmero komunalnega prispevka v obsegu, ki se nanaša na komunalni prispevek za vodovodno omrežje za zidanico ni zakonite podlage oziroma organ druge stopnje ni upošteval 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
V šestem odstavku 79. člena ZPNačrt je sicer res določeno, da kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe gradnje, ga odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je rok za izdajo odločbe 15 dni. Vendar je ta rok instrukcijske narave, ker velja za organ, zato njegova prekoračitev ne more imeti za posledico, da tožniku ne bi bilo treba plačati komunalnega prispevka, ki je predpisan kot javna dajatev. To smiselno velja tudi glede rokov za izdajo odločbe iz 222. in 256. člena ZUP. Zakon določa le, da če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v navedenem 15-dnevnem roku, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt). Niti to pa ne more pomeniti, da je z izdajo konkretnega gradbenega dovoljenja ugasnila obveznost plačila komunalnega prispevka.
O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks se odloča v sodnem postopku, na katerega se prošnja za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks nanaša.
V zadevi gre za odločanje o zahtevi za odpravo oziroma razveljvitev po nadzorstveni pravici odločbe, izdane v postopku arondacije. Po zdaj veljavni ureditvi stvarne pristojnosti državnih organov je, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZUP in 32. člen Zakona o državni upravi, za odločanje o zahtevi tožnice stvarno pristojen organ druge stopnje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku za izrek ničnosti, ki je voden na predlog stranke, ugotavlja obstoj le tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja stranka, in v okviru dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljuje obstoj ničnostnega razloga, je opredeljevanje organa prve stopnje v izpodbijani odločbi tudi do tistih ničnostnih razlogov, ki niso bili uveljavljani, odveč in nepravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sprememba odločbe - očitna pomota
Tožnik želi spremembo že pravnomočnih odločb o odmeri dohodnine za leto 2012, 2013 in 2014 na podlagi 90. člena ZDavP-2. Ta določa, da lahko davčni organ odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti, ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njegovih pravnih naslednikov, če se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil previsoko odmerjen davek oziroma, da je bil odmerjen davek zaradi očitne napake. Neuveljavljanje davčne olajšave ne predstavlja napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Pravno upoštevne napake, zaradi katere ugodnosti ni uveljavljal, pa tožnik ne navede oziroma ne obrazloži. Zgolj navajanje, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, pa ne zadostuje.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožnico večkrat utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Nesporno je, da takšnega programa tožnica ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila priložena predlogu za napredovanje tožnice v naziv, niso razvidne.
ZGD-1 člen 425. ZDDV-1 člen 67. ZDDPO-2 člen 29. ZDavP-2 člen 74.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - odgovornost družbenika za obveznost družbe - missing trader - verodostojna knjigovodska listina
Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe je v smislu določbe 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1 prevzel tožnik kot edini družbenik. Glede na drugi odstavek 425. člena ZGD-1 lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev (družbenikov), ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Ob upoštevanju vsega navedenega gre v tem primeru za obveznosti (izbrisane) družbe, ki se prenašajo na družbenika in je zato prvostopenjski organ postopek pravilno uvedel zoper družbenika v smislu določbe 50. člena ZUP. Kot že navedeno se je tožnik pred izdajo sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku s posebno notarsko overjeno izjavo obvezal, da prevzema plačilo morebitnih preostalih obveznosti družbe B. d.o.o.. Glede na navedeno je bil tudi po presoji sodišča sklep o uvedbi DIN izdan pravilno in je prvostopenjski organ za to navedel tudi ustrezno pravno podlago. Pravilno pa je bila tudi odločba izdana tožniku kot edinemu pravnemu nasledniku izbrisane družbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
V konkretnem primeru je sporna uporaba prava, konkretno določb 40. člena ZBPP, ki se nanašajo na plačilo storitev BPP in po katerih izvajalec BPP ni upravičen do plačila storitev BPP, če ne vrne napotnice v predpisanem roku 15 dni po opravljeni storitvi. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prijava premoženja - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - lastni viri premoženja
Trditveno breme in breme dokazovanja zatrjevanega začetnega stanja in virov premoženja, ki iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga oziroma so dostopne davčnemu organu, niso razvidni, je na strani davčnega zavezanca. Zavezanec je namreč tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže v skladu z načelom materialne resnice. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani.
V odsotnosti oziroma nezadostnosti listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva se dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, npr. s pričami, izvedenci, če je dokazni predlog pravočasen in glede na okoliščine primera ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami je torej prednostno, ne pa izključno, saj dokaznih sredstev zakon ne omejuje. Davčni organ mora dokaznemu predlogu načeloma ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno in c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
upravni postopek - inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti - ustavitev postopka - napačna uporaba materialnega prava
Relevantne določbe ZUP o stroških postopka se vsebinsko bistveno razlikujejo od določb ZUP (določbe ZUP/86), ki jih je upravni organ uporabil. Po določbi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel; upoštevajoč pri tem pravilo, da gredo stroški postopka, ki se je začel na zahtevo stranke, v breme stranke in da gredo stroški postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ter da gredo stroški v breme organa, če se je postopek končal za stranko ugodno (drugi odstavek 113. člena ZUP). Navedenega pravila, veljavnega v času odločanja, upravni organ ni uporabil, temveč je v izpodbijani odločbi navajal le neizkazanost stroškov in (ne)potrebnost stroškov, kar pomeni, da je upravni organ v predmetni zadevi napačno uporabil materialno pravo in je zato odločba upravnega organa nezakonita.
Tožnikova vloga je bila zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja, kot ga določa razpisna dokumentacija in sicer posebnega pogoja iz točke 6.2.1. razpisnega besedila, ker v vlogi navaja zaprošena sredstva v višjem znesku, kot je določeno v Javnem razpisu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V konkretnem primeru je bila prosilki dodeljena nujna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, in sicer zgolj za zastopanje na naroku dne 21. 10. 2016, ostali zahtevki (posvet s stranko, pregled sodnega spisa in pregled listin in dokumentacije) pa so neposredno povezani z zastopanjem na naroku, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov.
Prvostopenjski organ bi lahko zadevo rešil drugače in z novo odločbo nadomestil prejšnjo odločbo, ki se s pritožbo izpodbija, samo v primeru, ko bi spoznal, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek. V takem primeru bi sam odločal o pritožbi, ji ugodil, in z novo odločbo nadomestil prejšnjo. V obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer, saj sta tako prvostopenjski organ, kot tudi kasneje drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnila oziroma zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pooblastilo za izvajanje pomoči
Povsem posplošeno je tožnikovo sklicevanje na nestrokovnost in osebnostne lastnosti uradnih oseb, ki so vodile postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba. Iz upravnega spisa, ki ga je predložila toženka, izhaja, da je o tožnikovi prošnji odločala v sestavi, kot jo predpisuje ZBPP, ničesar drugega pa ne navaja niti tožnik. Ker je bil torej postopek v tem pogledu pravilen in zakonit, bi se lahko tožnik skliceval kvečjemu na konkretne nepravilnosti oziroma nezakonitosti postopka ali odločbe, izdane na podlagi tega postopka, česar - kot že rečeno - ni storil.
priznanje poklicne kvalifikacije - državljan republike slovenije - odgovorni projektant - izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta - odgovorni projektant arhitekture
Tožnica, ki ne navaja, da bi v kateri od držav pogodbenic pridobivala poklicne kvalifikacije oziroma da bi jih pridobivala v tretjih državah, pa bi ji bile v eni od držav pogodbenic priznane, zato ne more zahtevati, da se ji ta v prizna v Republiki Sloveniji na podlagi določb ZPKEU.
ZV-1 člen 199, 199/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova upravnega postopka - pravni interes
Odločitev o podelitvi koncesije eni izmed vlagateljic smiselno pomeni hkratno (negativno) odločitev o podelitvi iste pravice drugi, ki po eni strani izgubi pravni interes za odločanje o svoji vlogi, saj je o zahtevani pravici že odločeno, po drugi strani pa se odločitvi niti ne more upreti, saj pravnih sredstev (razen zahteve za obnovo postopka) niti ne more vlagati, ne da bi ji bil pred tem priznan pravni interes oziroma status stranskega udeleženca. Tožničin predlog za obnovo postopka je zato po presoji sodišča že zgolj iz tega razloga utemeljen.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse
Iz ugotovitev inšpekcijskega organa izhaja, da gre v obravnavanem primeru za primer agresivne poslovne prakse iz 8. točke 10. člena ZVPNPP. Agresivna poslovna praksa v vseh okoliščinah velja za nepošteno, če podjetje ustvari lažen vtis, da je potrošnik tudi brez nakupa že dobil, bo dobil ali bo na podlagi določenega dejanja dobil nagrado ali drugo enakovredno ugodnost, čeprav: - nagrada ali druga enakovredna ugodnost dejansko ne obstoja (prva alineja) ali - dejanje, na podlagi katerega je mogoče zahtevati nagrado ali drugo enakovredno ugodnost, vključuje potrošnikovo plačilo ali izpostavljanje potrošnika stroškom (druga alineja).
Sodišče soglaša z razlogi organa, da delež prometa od prodaje tobačnih izdelkov, ki je v primeru nadzorovane prodajalne več kot 80 % glede na celotni promet, ni okoliščina, na podlagi katere bi posamezna prodajalna pridobila status specializirane prodajalne tobačnih izdelkov v smislu 11. člena ZOUTI.