upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
Stališče, da je v situaciji, ko je upravni organ na podlagi izrednega pravnega sredstva izdal akt, ki ga (še) ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, hkrati pa odpravil izpodbijani upravni akt, ki je s tem prenehal obstajati, tožnik pa vztraja pri tožbi, slednjo treba zavreči, zastopa tudi pravna teorija.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - sprememba odločbe - očitna pomota
Tožnik želi spremembo že pravnomočnih odločb o odmeri dohodnine za leto 2012, 2013 in 2014 na podlagi 90. člena ZDavP-2. Ta določa, da lahko davčni organ odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni po uradni dolžnosti, ali na zahtevo zavezanca za davek oziroma na zahtevo njegovih pravnih naslednikov, če se po pravnomočnosti odmerne odločbe ugotovi, da je bil previsoko odmerjen davek oziroma, da je bil odmerjen davek zaradi očitne napake. Neuveljavljanje davčne olajšave ne predstavlja napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Pravno upoštevne napake, zaradi katere ugodnosti ni uveljavljal, pa tožnik ne navede oziroma ne obrazloži. Zgolj navajanje, da je bil davek odmerjen previsoko in da gre za napako, ki je bila ugotovljena, ne da bi bil v zadevi izveden ugotovitveni postopek, pa ne zadostuje.
V zadevi gre za odločanje o zahtevi za odpravo oziroma razveljvitev po nadzorstveni pravici odločbe, izdane v postopku arondacije. Po zdaj veljavni ureditvi stvarne pristojnosti državnih organov je, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZUP in 32. člen Zakona o državni upravi, za odločanje o zahtevi tožnice stvarno pristojen organ druge stopnje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku za izrek ničnosti, ki je voden na predlog stranke, ugotavlja obstoj le tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja stranka, in v okviru dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljuje obstoj ničnostnega razloga, je opredeljevanje organa prve stopnje v izpodbijani odločbi tudi do tistih ničnostnih razlogov, ki niso bili uveljavljani, odveč in nepravilno.
ZIN člen 3, 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - pristojnost inšpektorja - meteorna kanalizacija - ogled - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ugovor nepristojnosti MIRED kot občinskega inšpektorja za izdajo izpodbijane odločbe sodišče zavrača. Po določbah 32. člena ZIN ima inšpekcijski organ v primeru, če ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, pravico in dolžnost, ne le, da odredi ukrepe v skladu s tem zakonom (ZIN) ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje (1. alinea prvega odstavka), temveč lahko (po 5. alinei prvega odstavka istega člena) odredi tudi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaščen za zakonom ali drugim predpisom. Podlaga za ukrepanje inšpekcije je torej po določbah ZIN lahko tudi Odlok, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.
Ogled je bil, kot sledi iz zapisnika o ogledu z dne 19. 11. 2015, sicer opravljen, natančna lokacija vodov in potek javne infrastrukture (vsaj) na tem ogledu nista bila ugotovljena. Podatke o poteku vodov je inšpektor pridobil iz katastra, medtem ko podatkov o morebitnem ponovnem ogledu na kraju samem v spisih ni, zato je netočno, predvsem pa v nasprotju s spisi zatrjevanje obeh pristojnih organov, da ključne dejanske ugotovitve v zvezi z nedovoljeno gradnjo objektov (zidov) temeljijo na ugotovitvah ogleda. Nepreverljivi so nadalje tudi tožbeni in pred tem pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na zemljišče s parc. št. 1590/2 k.o. ... Iz zapisnika o ogledu, ki je v spisih, namreč ne izhaja ugotovitev, da del objekta (zidu) posega tudi na to zemljišče (in s tem v območje meteornega kanala), kot se zatrjuje v razlogih izpodbijane odločbe. Omenjeni podatek tudi ni razviden iz ostalih listin, ki so v spisih
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev
Od takrat, ko je tožnica vložila prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo, pa do izdaje sedaj izpodbijane odločbe je minilo le nekaj dni manj kot sedem mesecev, vendar pa tožnica, kljub temu da je tožena stranka trikrat podaljšala rok za dopolnitev, v vsem tem času prošnje ni dopolnila z zahtevanimi podatki.
Iz upravnih spisov zadeve izhaja, da se tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal po sklepu o izvršbi in zarubljenega zneska ni poravnal. Ob takem dejanskem stanju in pravnem stanju so po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Okrožno sodišče v Kopru je plačilni nalog opremilo s potrdilom o izvršljivosti, kar pomeni, da je veljavni izvršilni naslov, na podlagi katerega je tožena stranka tudi izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
V konkretnem primeru je sporna uporaba prava, konkretno določb 40. člena ZBPP, ki se nanašajo na plačilo storitev BPP in po katerih izvajalec BPP ni upravičen do plačila storitev BPP, če ne vrne napotnice v predpisanem roku 15 dni po opravljeni storitvi. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prijava premoženja - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - lastni viri premoženja
Trditveno breme in breme dokazovanja zatrjevanega začetnega stanja in virov premoženja, ki iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga oziroma so dostopne davčnemu organu, niso razvidni, je na strani davčnega zavezanca. Zavezanec je namreč tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže v skladu z načelom materialne resnice. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani.
V odsotnosti oziroma nezadostnosti listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva se dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, npr. s pričami, izvedenci, če je dokazni predlog pravočasen in glede na okoliščine primera ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami je torej prednostno, ne pa izključno, saj dokaznih sredstev zakon ne omejuje. Davčni organ mora dokaznemu predlogu načeloma ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno in c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V konkretnem primeru je bila prosilki dodeljena nujna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, in sicer zgolj za zastopanje na naroku dne 21. 10. 2016, ostali zahtevki (posvet s stranko, pregled sodnega spisa in pregled listin in dokumentacije) pa so neposredno povezani z zastopanjem na naroku, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov.
Tožnikova vloga je bila zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja, kot ga določa razpisna dokumentacija in sicer posebnega pogoja iz točke 6.2.1. razpisnega besedila, ker v vlogi navaja zaprošena sredstva v višjem znesku, kot je določeno v Javnem razpisu.
upravni postopek - inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti - ustavitev postopka - napačna uporaba materialnega prava
Relevantne določbe ZUP o stroških postopka se vsebinsko bistveno razlikujejo od določb ZUP (določbe ZUP/86), ki jih je upravni organ uporabil. Po določbi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel; upoštevajoč pri tem pravilo, da gredo stroški postopka, ki se je začel na zahtevo stranke, v breme stranke in da gredo stroški postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ter da gredo stroški v breme organa, če se je postopek končal za stranko ugodno (drugi odstavek 113. člena ZUP). Navedenega pravila, veljavnega v času odločanja, upravni organ ni uporabil, temveč je v izpodbijani odločbi navajal le neizkazanost stroškov in (ne)potrebnost stroškov, kar pomeni, da je upravni organ v predmetni zadevi napačno uporabil materialno pravo in je zato odločba upravnega organa nezakonita.
Prvostopenjski organ bi lahko zadevo rešil drugače in z novo odločbo nadomestil prejšnjo odločbo, ki se s pritožbo izpodbija, samo v primeru, ko bi spoznal, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek. V takem primeru bi sam odločal o pritožbi, ji ugodil, in z novo odločbo nadomestil prejšnjo. V obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer, saj sta tako prvostopenjski organ, kot tudi kasneje drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnila oziroma zavrgla.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - reformatio in peius
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da so bila pred postopkom pred prvostopenjskim organom zagrešene kršitve pravil postopka. Te pa po drugem odstavku 253. člena ZUP ne morejo biti razlog za spremembo odločitve prvostopenjskega organa v pritožnikovo škodo.
ZV-1 člen 199, 199/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9.
koncesija - odločba o podelitvi koncesije - uredba Vlade RS o koncesiji za odvzem podzemne vode za stekleničenje in proizvodnjo pijač - obnova upravnega postopka - pravni interes
Odločitev o podelitvi koncesije eni izmed vlagateljic smiselno pomeni hkratno (negativno) odločitev o podelitvi iste pravice drugi, ki po eni strani izgubi pravni interes za odločanje o svoji vlogi, saj je o zahtevani pravici že odločeno, po drugi strani pa se odločitvi niti ne more upreti, saj pravnih sredstev (razen zahteve za obnovo postopka) niti ne more vlagati, ne da bi ji bil pred tem priznan pravni interes oziroma status stranskega udeleženca. Tožničin predlog za obnovo postopka je zato po presoji sodišča že zgolj iz tega razloga utemeljen.
Sodišče soglaša z razlogi organa, da delež prometa od prodaje tobačnih izdelkov, ki je v primeru nadzorovane prodajalne več kot 80 % glede na celotni promet, ni okoliščina, na podlagi katere bi posamezna prodajalna pridobila status specializirane prodajalne tobačnih izdelkov v smislu 11. člena ZOUTI.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - sodna poravnava - že izplačana odškodnina
Pri drugih oblikah odškodnin, ki niso izrecno naštete v drugem odstavku 48. člena ZBPP, uporaba izjeme od dolžnosti vračanja ne pride v poštev, da so torej zajete v pojem premoženja oziroma dohodkov iz prvega odstavka istega člena.