V zadevi gre za odločanje o zahtevi za odpravo oziroma razveljvitev po nadzorstveni pravici odločbe, izdane v postopku arondacije. Po zdaj veljavni ureditvi stvarne pristojnosti državnih organov je, upoštevaje drugi odstavek 16. člena ZUP in 32. člen Zakona o državni upravi, za odločanje o zahtevi tožnice stvarno pristojen organ druge stopnje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ker se v skladu z ustaljeno sodno prakso v postopku za izrek ničnosti, ki je voden na predlog stranke, ugotavlja obstoj le tistega ničnostnega razloga, ki ga uveljavlja stranka, in v okviru dejstev in okoliščin, s katerimi utemeljuje obstoj ničnostnega razloga, je opredeljevanje organa prve stopnje v izpodbijani odločbi tudi do tistih ničnostnih razlogov, ki niso bili uveljavljani, odveč in nepravilno.
sofinanciranja iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoj - neopredmetena osnovna sredstva - upravičeni stroški - projektno delo
Tožeča stranka je v svoji vlogi strošek v višini 65 000,00 EUR (kot upravičeni strošek nakupa spletnega programa B.) v prijavi umestila med neopredmetena osnovna sredstva ter hkrati navedla, da bo programsko opremo B. začela prodajati oziroma z njo razpolagati v letu 2019 in s tem pred potekom treh let od napovedanega zaključka projekta v letu 2017. Vendar pa je obenem iz tožbenih navedb in iz listin, ki so v spisih, razvidno tudi, da pri računalniškem programu B. ne gre le za programsko opremo, ki je namenjena potrebam projekta, temveč da je omenjeni program, poleg prototipa vgradne omare, hkrati prijavljen kot projekt oziroma kot sestavni del projekta ter da je kot takšen obravnavan tako v prijavi kot v poslovnem načrtu. Glede projekta in njegovega trženja pa so v razpisu navedene zahteve, ki so različne od omejitev, ki jih vsebuje citirana določba 8.1. razpisa. Tako se npr. v 4. točki razpisa izrecno zahteva, da morajo biti ponujeni proizvodi in storitve tržno naravnani, rezultat sofinanciranja, t.j. nov ali izboljšan produkt pa, kot sledi iz Obrazca za odpiranje prijav VBLN, najkasneje v 24 mesecih po zaključku celotnega projekta dostopen na trgu. Zato bi bilo po presoji sodišča pri odločanju, ali tožeča stranka izpolnjuje sporni pogoj iz razpisa, potrebno upoštevati omenjeni posebni položaj programa ter s tem povezane okoliščine, ki jih tožeča stranka zatrjuje v tožbi in na tej podlagi ponovno odločiti v zadevi.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v višji naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo
Tožena stranka je tožnico večkrat utemeljeno pozvala, naj dokaže, da je referate na mednarodni konferenci tudi dejansko izvedla. Nesporno je, da takšnega programa tožnica ni predložila, oziroma je v tožbi navedla, da ji organizator mednarodne konference tega ni hotel predložiti, zatrjevane okoliščine glede izvedbe referatov pa iz drugih dokazil, ki so bila priložena predlogu za napredovanje tožnice v naziv, niso razvidne.
ZPOmK-1 člen 3, 6, 6/1, 6/3, 6/4, 7, 9, 19, 21, 22, 27, 29, 32, 36, 57, 58, 59. ZPVPJN člen 14, 14/1, 14/2, 14/3. ZUP člen 188, 188/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZJN-2 člen 2, 4, 44, 45, 45/3, 45/4, 77, 80, 80/1. ZKP člen 83. URS člen 35, 120, 120/3, 157. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. ZUS-1 člen 22, 28, 28/1, 65. ZPP člen 226, 226/4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101, 102.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje - omejevalni sporazum - javno naročanje - upoštevni trg - privilegirana komunikacija - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - načelo kontradiktornosti - tožbena novota
Ustaljena sodna praksa Sodišča EU za primer, da ni ugotovljena zadostna stopnja škodljivosti za konkurenco, napotuje na ugotavljanje učinkov.
Tudi po mnenju sodišča je določbe 32. člena ZPOmK-1 treba razlagati v pomenu, da se podjetje na privilegirano komunikacijo lahko sklicuje le v preiskavi.
ZPNačrt člen 77, 79, 79/1, 79/6, 88. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja "Vodovod Grčevje" (2009) člen 14. ZUP člen 129, 129/1-4, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
Z izpodbijano odločbo je organ druge stopnje tožniku zaračunal tudi komunalni prispevek za vodovodno omrežje, čeprav je bil komunalni prispevek za to konkretno komunalno opremo tožniku že odmerjen z odločbo z dne 5. 10. 2010 v višini 0,00 EUR. To pa pomeni, da za ponovno odmero komunalnega prispevka v obsegu, ki se nanaša na komunalni prispevek za vodovodno omrežje za zidanico ni zakonite podlage oziroma organ druge stopnje ni upošteval 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
V šestem odstavku 79. člena ZPNačrt je sicer res določeno, da kadar se komunalni prispevek odmerja za potrebe gradnje, ga odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je rok za izdajo odločbe 15 dni. Vendar je ta rok instrukcijske narave, ker velja za organ, zato njegova prekoračitev ne more imeti za posledico, da tožniku ne bi bilo treba plačati komunalnega prispevka, ki je predpisan kot javna dajatev. To smiselno velja tudi glede rokov za izdajo odločbe iz 222. in 256. člena ZUP. Zakon določa le, da če o odmeri komunalnega prispevka ni odločeno v navedenem 15-dnevnem roku, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt). Niti to pa ne more pomeniti, da je z izdajo konkretnega gradbenega dovoljenja ugasnila obveznost plačila komunalnega prispevka.
ZDavP-2 člen 89, 125, 126, 276. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - dvig gotovine - drug dohodek
Izpodbijana odločba je bila izdana v obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 2009, v katerem je prvostopenjski organ tožnika po presoji sodišča seznanil z vsemi relevantnimi dejstvi in okoliščinami, prav tako mu je bila dana možnost, da se o vsem izjavi in predloži vse dokaze, ki lahko vplivajo na odločitev. Iz upravnih spisov izhaja, da je prvostopenjski organ postopal po napotilih pritožbenega organa in da je tožnik v postopku sodeloval. Tožnik pa tudi v obnovljenem postopku ni dokazal, da je sredstva, kot so ugotovljena v DIN pri pravni osebi, porabil za namene izplačila dnevnic bosanskim delavcem oz. da je povračilo stroškov dejansko izplačal posameznim delavcem.
prispevki za socialno varnost - obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost
Finančni organ je ugotovil, da tožnica ni plačala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obravnavanem obdobju v skladu z določili ZPIZ-2. Finančni organ pa izvaja le nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov zavezancev, v skladu z določili Zakona o davčnem postopku in se ne more spuščati v zavarovalna razmerja med zavarovancem in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - neporavnane davčne obveznosti
Že to, da je tožnica vedela, da je vpisana kot poslovodja družbe in da je zanjo odgovorna, obenem pa, kot trdi, ni razpolagala niti z denarjem niti z dokumentacijo, torej ker je upravljanje družbe nedvomno prepustila drugemu in ni poskrbela za izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela kot poslovodja, kaže, da je kršila pravni red Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice
V konkretnem primeru je sporna uporaba prava, konkretno določb 40. člena ZBPP, ki se nanašajo na plačilo storitev BPP in po katerih izvajalec BPP ni upravičen do plačila storitev BPP, če ne vrne napotnice v predpisanem roku 15 dni po opravljeni storitvi. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oz. od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena. Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je torej pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe 40. člena ZBPP.
upravni postopek - inšpekcijski postopek - stroški upravnega postopka - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti - ustavitev postopka - napačna uporaba materialnega prava
Relevantne določbe ZUP o stroških postopka se vsebinsko bistveno razlikujejo od določb ZUP (določbe ZUP/86), ki jih je upravni organ uporabil. Po določbi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka, v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel; upoštevajoč pri tem pravilo, da gredo stroški postopka, ki se je začel na zahtevo stranke, v breme stranke in da gredo stroški postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ter da gredo stroški v breme organa, če se je postopek končal za stranko ugodno (drugi odstavek 113. člena ZUP). Navedenega pravila, veljavnega v času odločanja, upravni organ ni uporabil, temveč je v izpodbijani odločbi navajal le neizkazanost stroškov in (ne)potrebnost stroškov, kar pomeni, da je upravni organ v predmetni zadevi napačno uporabil materialno pravo in je zato odločba upravnega organa nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
V konkretnem primeru je bila prosilki dodeljena nujna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, in sicer zgolj za zastopanje na naroku dne 21. 10. 2016, ostali zahtevki (posvet s stranko, pregled sodnega spisa in pregled listin in dokumentacije) pa so neposredno povezani z zastopanjem na naroku, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov.
Tožnikova vloga je bila zavržena zaradi neizpolnjevanja pogoja, kot ga določa razpisna dokumentacija in sicer posebnega pogoja iz točke 6.2.1. razpisnega besedila, ker v vlogi navaja zaprošena sredstva v višjem znesku, kot je določeno v Javnem razpisu.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - prijava premoženja - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - lastni viri premoženja
Trditveno breme in breme dokazovanja zatrjevanega začetnega stanja in virov premoženja, ki iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga oziroma so dostopne davčnemu organu, niso razvidni, je na strani davčnega zavezanca. Zavezanec je namreč tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva in okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže v skladu z načelom materialne resnice. V nasprotnem primeru davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani.
V odsotnosti oziroma nezadostnosti listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva se dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, npr. s pričami, izvedenci, če je dokazni predlog pravočasen in glede na okoliščine primera ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami je torej prednostno, ne pa izključno, saj dokaznih sredstev zakon ne omejuje. Davčni organ mora dokaznemu predlogu načeloma ugoditi in dokaz izvesti, če je ta materialnopravno ali procesnopravno relevanten in če sta njegov obstoj ter pravna relevantnost utemeljena s potrebno stopnjo verjetnosti. Predlaganih dokazov ni treba izvesti le, če so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno in c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustrezno obrazložena in ne sme temeljiti na vnaprejšnji dokazni oceni, o kateri govorimo v primeru, če organ predlaganemu dokazu (že vnaprej) odreče verodostojnost, ne da bi ga sploh izvedel.
V obravnavani zadevi je bistveno le, ali je tožnica v času izreka spornega ukrepa zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, zato sodišče pritrjuje toženki, da na drugačno odločitev v predmetni zadevi ne vpliva zatrjevano dejstvo, da je predmetno zemljišče vključeno v postopek priprave občinskega prostorskega načrta, s katero naj bi se spremenila njegova namembnost. Enako velja za navedbe, da objekt ni moteč za okolje, da tožnica z njim rešuje stanovanjski problem svoje družine in da ima v njej sedež družba, ki je vir preživljanja družine.
Prvostopenjski organ bi lahko zadevo rešil drugače in z novo odločbo nadomestil prejšnjo odločbo, ki se s pritožbo izpodbija, samo v primeru, ko bi spoznal, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek. V takem primeru bi sam odločal o pritožbi, ji ugodil, in z novo odločbo nadomestil prejšnjo. V obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer, saj sta tako prvostopenjski organ, kot tudi kasneje drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnila oziroma zavrgla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pooblastilo za izvajanje pomoči
Povsem posplošeno je tožnikovo sklicevanje na nestrokovnost in osebnostne lastnosti uradnih oseb, ki so vodile postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba. Iz upravnega spisa, ki ga je predložila toženka, izhaja, da je o tožnikovi prošnji odločala v sestavi, kot jo predpisuje ZBPP, ničesar drugega pa ne navaja niti tožnik. Ker je bil torej postopek v tem pogledu pravilen in zakonit, bi se lahko tožnik skliceval kvečjemu na konkretne nepravilnosti oziroma nezakonitosti postopka ali odločbe, izdane na podlagi tega postopka, česar - kot že rečeno - ni storil.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - reformatio in peius
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da so bila pred postopkom pred prvostopenjskim organom zagrešene kršitve pravil postopka. Te pa po drugem odstavku 253. člena ZUP ne morejo biti razlog za spremembo odločitve prvostopenjskega organa v pritožnikovo škodo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - sodna poravnava - že izplačana odškodnina
Pri drugih oblikah odškodnin, ki niso izrecno naštete v drugem odstavku 48. člena ZBPP, uporaba izjeme od dolžnosti vračanja ne pride v poštev, da so torej zajete v pojem premoženja oziroma dohodkov iz prvega odstavka istega člena.