ZUstS člen 43, 44, 48.URS člen 125.ZS člen 3. ZJU-A člen 1, 1/1. ZJU člen33, 33/1, 83, 83/5.
razrešitev direktorja občinske uprave - uporaba ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišč
Ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča je treba upoštevati kot obvezujoči splošni akt pri odločanju o posamičnih razmerjih, o katerih v času odločanja Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neustavnost določbe 1. odstavka 1. člena ZJU-A, po kateri so bili najvišji uradniki zamenljivi ves čas mandata, je moralo sodišče prve stopnje upoštevati odločbo Ustavnega sodišča in odpraviti odločbo župana o razrešitvi direktorja občinske uprave.
register društev - vpis zastopnika društva - zakonitost predlaganega vpisa
Register društev vodi upravna enota na podlagi zakona in je zato ta register javna knjiga, kar pomeni, da velja za resnično tisto, kar je vpisano v register. Upravljalec registra je zato pooblaščen in zadolžen, da preveri zakonitost predlaganega vpisa. Ker je upravljalec registra iz listin ugotovil, da izredni občni zbor ni bil sklican v skladu s pravili kluba, je utemeljeno (in pooblaščeno) zavrnil vpis v register novega zastopnika kluba, ki je bil izvoljen na tem občnem zboru.
odločba o dovolitvi priglašenih del - vpliv posega na sosednje nepremičnine
Če prizadeta stranka ne izkaže, da se bodo zaradi posega v prostor, ki na njenih zemljiščih ni predviden, poslabšale razmere na njenih zemljiščih oziroma objektih, se njena tožba in pritožba zavrneta.
nastanek taksne obveznosti - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Prošnja za oprostitev plačila sodnih taks, ki jo prosilec vloži dva meseca po tem, ko je upravni spor končan, je glede na to, da taksna obveznost nastane z dnem vložitve vloge stranke, oziroma z dnem vročitve odločitve sodišča stranki, prepozna.
ZGO člen 2.ZGO-1 člen 190, 191. ZENDMPE člen 3.ZZK-1 člen 1. ZUS člen 73.
lokacijsko dovoljenje - kaj se šteje za pozidane površine - parkirišča - uradne evidence o nepremičninah in o pravicah na njih ter o pravnih dejstvih v zvezi z njimi
Niti ZUN niti ZGO niti PUP ne določajo izrecno, kaj se šteje za pozidano zemljišče, da bi bilo mogoče ugotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi zemljišči na določenem območju. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je v tem smislu pozidano tisto zemljišče, na katerem stoji (oziroma bo stal) objekt, za katerega gradnjo je potrebno gradbeno dovoljenje. Uradni podatki o zemljiščih so v zemljiškem katastru, o stavbah v katastru stavb; o pravicah na nepremičninah in o pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami pa so v zemljiški knjigi.
družba za vzajemno zavarovanje - dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - pogoji za članstvo v družbi za vzajemno zavarovanje
Ker določba drugega odstavka 42. člena ZZavar-UPB1 postavlja izjemo od pravila, postavljenega v 1. odstavku, tožeči stranki ni mogoče odreči zaprošenega soglasja samo na podlagi tega, ker njen statut ni v skladu z določbo 1. odstavka 42. člena ZZavar-UPB1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti - rok za podajo odpovedi
Iz zakonske opredelitve, da "delodajalec mora podati odpoved" v navedenih rokih izhaja, da po poteku teh rokov odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, s katerim je bil seznanjen pred več kot enim mesecem, oziroma ki obstoja že več kot šest mesecev, delodajalec ne more več podati, ne glede na to, ali razlog ob podaji odpovedi še vedno traja, ali pa je že prenehal.
Ker pritožniku ni šlo za nadaljevano bolnišnično zdravljenje in zdraviliško zdravljenje ne bi privedlo do bistvenega izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja za daljši čas, niti ne bi preprečilo napredovanja bolezni in slabšanja zdravstvenega stanja ter upoštevaje tožnikovo invalidnost I. kategorije, niso bili podani pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
Ker že razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, velja lahko le enako tudi za takoimenovano interpretacijsko odločbo ustavnega sodišča, kakšna je ustavnoskladna razlaga zakona. Odločba ustavnega sodišča pod opr. št. U-I-130/01 zato ne more učinkovati na predlagateljičino denacionalizacijsko zadevo, o kateri je bilo pravnomočno odločeno že v letu 1994. Pravilni so tudi dodatni razlogi obeh sodišč, da določba prvega odstavka 46. člena ZUstS ne more biti podlaga za odločanje o predlagateljičini sedanji zahtevi za spremembo pravnomočnega sklepa.
prisilna poravnava - plačilo odškodnine za poškodbo pri delu
Člen 60 ZPPSL določa, da potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka na terjatve upnikov iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, ta pa določa, da se kot stroški stečajnega postopka poravnajo odškodnine za poškodbo pri delu, ki jih je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni. Zakon predvideva za izvzem iz posledic prisilne poravnave le objektivne zahteve (zakona), to je da gre za nesrečo pri delu in odškodnino iz nje in da je bil tisti, ki je nesrečo utrpel, v času nesreče delavec dolžnika. Zato je sodišče druge stopnje pravilno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je črtalo besedilo izreka sodbe, da se odškodnina izplača pod pogoji potrjene prisilne poravnave.
Sodišče druge stopnje glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bil dovoljena, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.
Ker tožena stranka v pritožbi ne uveljavlja razloga iz druge alineje prvega odstavka 32. člena ZDSS-1, zaradi razloga iz prve alineje pa pritožba ni možna, je sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1.
republiška štipendija - določanje dohodka na družinskega člana - dohodki iz tujine
Kako se določa dohodek na družinskega člana pa je določal pravilnik o štipendiranju (pravilnik - Uradni list RS, št. 48/99 in nadalj.). Ta je v 4. členu določal, da se v dohodek na družinskega člana vštevajo vsi bruto dohodki in osebni prejemki. Kateri so osebni prejemki je razvidno iz zakona o dohodnini (Zdoh - Uradni list RS, št. 71/93 in nadalj.), enako tudi, od katerih osebnih dohodkov se ne plačuje dohodnina (19. člen), in ki se tudi ne vštevajo v dohodek na družinskega člana. Ker se vštevajo vsi bruto dohodki, se na ta način vštevajo tudi dohodki iz naslova dohodka prejetega v tujini.
Tožnik se s pogodbo o zaposlitvi ni vnaprej odpovedal pravici do odpravnine. Pristal je le na to, da bo njegova odpravnina taka, kot jo je kot minimalno določal ZGD v času sklenitve pogodbe, oziroma taka, kot jo bo določil prisilni predpis (bodisi ZGD ali kakšen drug).
Na tožencu je trditveno in dokazno breme, da si je tožnik s pogodbenim delom za druge podjetnike v spornem obdobju zmanjšal izpad dohodkov, ker ni delal in prejemal plače pri tožencu (7. člen ZPP). Pri tem je v skladu s tretjim odstavkom 243. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Ur.l. RS, št. 83/01) mogoče upoštevati le dejanske zaslužke iz naslova takšnega dela, ne pa tudi zakonita izplačila iz naslova povrnitve potnih stroškov, če je šlo za delo, ki je bilo povezano s takšnimi stroški.
obveznost poročanja javne družbe - predložitev revidiranega poročila - postopek pred izdajo odločbe - pravica do izjave
Tožeča stranka uveljavlja, da je tožena stranka ni pozvala k izjavi na podlagi določbe 314. člena ZTVP-1,po kateri mora Agencija za trg vrednostnih papirjev pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, pozvati stranko, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi. V tej zadevi se je tožeča stranka o dejstvih in okoliščinah lahko izjavila in se tudi je v ugovoru proti odredbi o odpravi kršitev, ki ga je vložila dne 15.9.2000.
Upravičenec do pokojnine mora najprej sploh izpolnjevati predpisane pogoje za uveljavljanje pravic pri Zavodu, šele potem se ugotavlja, katera in kolikšna pokojninska doba se mu bo upoštevala.