spor o pristojnosti - izvršilni postopek - sporazum o pristojnosti
Zmotno je stališče, da je zadeva že v fazi pravde. Dokler se ne odloči o ugovoru proti sklepu o izvršbi, torej o njegovi pravočasnosti, popolnosti, dovoljenosti, obsegu ugovornega izpodbijanja in utemeljenosti oziroma neutemeljenosti, gre še vedno za izvršilno zadevo, saj je lahko rezultat odločitve o ugovoru tak, da do pravde sploh ne pride. Zato je tudi ureditev v drugem odstavku 62. člena ZIZ taka, da sodišče šele po razveljavitvi drugega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti, na katerega se sklicuje upnik ali dolžnik pa se izreče tudi za krajevno nepristojnega in zadevo odstopi (krajevno in stvarno) pristojnemu sodišču.
ZPP člen 339, 339/2-8.ZOR člen 154, 189, 210, 219. ZTLR člen 15.
neupravičena pridobitev - kondikcija - možnost obravnavanja pred sodiščem - odškodnina - verzija - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastne stvari - uporabnina - izgubljen dobiček - pravica stranke do izjave v postopku - razpolaganje z nepremičnino v solastnini
Četudi je odgovor pritožbenega sodišča na posamezne pritožbene navedbe res pomanjkljiv oz. ne dosega standarda, ki bi ustrezal pritožnikovi pravici do izjave, pa so pritožbeni očitki, kakor je razvidno iz izpodbijane sodbe, nanašajo izključno na materialnopravna vprašanja, ponovljena pred sodiščem druge stopnje. Iz odločbe sodišča druge stopnje je tudi razvidno, da so bila ta materialnopravna vprašanja obravnavana ter da je pritožbeno sodišče pritrdilo sodišču prve stopnje. Na navedbe pritožnika (sedaj revidenta) pa je pristojno odgovoriti tudi revizijsko sodišče. Tako stranki v obravnavanem položaju ni odvzeta niti učinkovita pravica do izjave.
Toženec, ki je kot solastnik v nasprotju s tožničino voljo oddal solastno stanovanje ter na ta način preprečil, da bi tožnica lahko uporabljala stvari v skladu s svojim solastniškim deležem, ji je za njeno prikrajšanje odškodninsko odgovoren.
Kadar sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora za svojo odločitev navesti razloge, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti pravilnost odločitve. V obrazložitvi mora biti navedeno tako premoženjsko stanje stranke kot tudi višina taksne obveznosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nezakonito pridobljen dokaz - uradni zaznamek sodnika - rekonstrukcija dogodka - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje se je, glede dejstva, ki zadeva uporabljen čas za poti obdolženca pri storitvi kaznivega dejanja oprlo na ugotovitve opravljene rekonstrukcije in ne na ugotovitve predsednice senata, ki jih je zapisala v uradnem zaznamku dne 5.3.2004 in ki so bile podlaga razpravljajočemu senatu za odločitev, da se opravi rekonstrukcija. Zato vložnik zahteve neutemeljeno navaja, da je sodišče sodbo oprlo na nezakonito pridobljen dokaz in da je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZUS člen 73. ZUN člen 75, 75/4, 76c.ZGO-1 člen 2,3, 3/3, 200, 200/1.
ukrep urbanističnega inšpektorja – gradnja v nasprotju z izdanim lokacijskim dovoljenjem – enostavni objekt – odločba Ustavnega sodišča
Če investitor kljub izrečenemu ukrepu nadaljuje z gradnjo, je pravilno uporabljen ZUN, če mu je izrečen nadaljnji ukrep vzpostavitve stanja, kot izhaja iz dovoljenja.
Tožena stranka bi morala s tožnikovo vlogo postopati po 1. odstavku 67. člena ZUP in od tožnika zahtevati, da postavi jasen zahtevek. Pomembno je namreč, ali je tožnik zahteval izdajo potrdila po 179. ali po 180. členu ZUP.
VSL KZ člen 70, 70/2, 71, 71/1. EKČP člen 6, 6/3-b, 6/3-c.
zagovornik - določitev zagovornika storilcu več kaznivih dejanj - pripor - načelno pravno mnenje - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zmožnost obdolženca za uspešno obrambo
Zgolj okoliščina, da je obdolženec v eni kazenski zadevi v priporu, sama na sebi še ne narekuje obvezne obrambe tudi v drugem postopku, ki teče zoper istega obdolženca. Ne glede na obsojenčevo nizko izobrazbo (končanih sedem razredov osnovne šole), odvisnost od mamil, zelo moteno čustvovanje in dejstvo, da je bil priprt v drugi kazenski zadevi, se po presoji Vrhovnega sodišča pokaže, da sodišče prve stopnje s tem, da obsojencu ni postavilo zagovornika po uradni dolžnosti, ni ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 70. člena ZKP in tudi ne v nasprotju s 1.odstavka in b in c točko 3. odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki obdolžencu zagotavlja pravico do poštenega sojenja.
ZUS člen 73. ZUN člen 62.SZ člen 8, 12, 12/3, 24, 31, 31/3.
dovolitev priglašenih del - poseg na skupnih prostorih večstanovanjske hiše - izkazovanje pravice do razpolaganja z zemljiščem - soglasje vseh etažnih lastnikov
Pravice razpolaganja z zemljiščem ni mogoče izkazati zgolj s pogodbo, sklenjeno po Stanovanjskem zakonu za upravljanje večstanovanjske hiše.
Za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se tičejo obstoja kakšnega od razlogov, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
ZUS člen 28, 28/3, 29, 29/2, 73.ZPP člen 179.URS člen 26.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepopolna vloga
Ker tožnik niti po pozivu prvostopnega sodišča ni dopolnil svoje tožbe, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrglo na podlagi 29. člena v zvezi z 68. členom ZUS.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - stranka v postopku
Obnova postopka, ki se je končal z izdajo lokacijskega dovoljenja , je možna, če v prvotnem postopku ni sodelovala oseba, na katere zemljišču oziroma objektu bo gradnja, predvidena z lokacijskim dovoljenjem, lahko vplivala. Ta vpliv pa ni možen le na neposredna sosednja zemljišča, temveč glede na okoliščine primera tudi na druga bližnja zemljišča in objekte.
razrešitev direktorja občinske uprave - javni natečaj za isto mesto - začasna odredba
Ker je sodišče prve stopnje odpravilo odločbo župana o razrešitvi direktorja občinske uprave, ta pa je namesto ponovnega odločanja o morebitni ponovni razrešitvi direktorja objavil javni natečaj za zasedbo mesto direktorja, so podani pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero se je zadržalo izbiro kandidata po javnem natečaju.
ZUS člen 29, 30, 30/2, 50, 69, 69/1, 69/2, 73. ZIZ člen 287, 287/1-1, 287/2-1, 287/4..
razrešitev izvršitelja - začasna odredba - nastanek škodljivih posledic - dopustnost ureditvene začasne odredbe - urejanje stanja v nasprotju z zakonom
Začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS ni mogoče izdati, če niso izpolnjene procesne predpostavke iz 2. odstavka 30. člena ZUS. Z začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS ni mogoče začasno urejati stanja v nasprotju z zakonom. ZIZ namreč določa, da mora izvršitelj, za katerega je z dokončno odločbo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti, prenehati opravljati to dejavnost z dnem izvršljivosti odločbe o neizpolnjevanju pogojev. Upravni spor ne zadrži izvršbe, ZIZ pa ne določa posebnosti glede tega, kdaj postane odločba izvršljiva, torej za to velja ZUP.
pravica dostopa do sodišča - varstvo ustavnih pravic
Ker je na podlagi tožbe že stekel sodni postopek pred pristojnim sodiščem, je očitno, da z ravnanjem tožene stranke (okrajnega sodišča), ki ga tožnik uveljavlja kot kršitev njegove pravice dostopa do sodišča, v to pravico ni bilo poseženo.
urbanistični ukrep - odločba Ustavnega sodišča - enostavni objekt
Po določbi 3. odstavka 3. člena ZGO-1 investitorjem pod predpisanimi pogoji za začetek gradnje ni treba več pridobiti gradbenega dovoljenja, če gre za enostavni objekt.
ZUN člen 54, 55, 56, 57. ZGO člen 33a, 33a/2, 36. ZUS člen 23, 23/3, 73.
enotno dovoljenje za gradnjo - odmik od posestne meje
Če iz upravnih spisov ni mogoče ugotoviti, ali so v primeru enotnega dovoljenja za gradnjo izpolnjeni pogoji iz Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih, med katere spada tudi oddaljenost objekta od meje sosednje parcele, ki je v lasti tretje osebe, je treba pritrditi sodbi prvostopnega sodišča, ki je iz tega razloga odpravilo odločbo tožene stranke.
azil - očitno neutemeljena prošnja - napačna istovetnost - glavna obravnava - nedopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Pristojni organ lahko prošnjo za azil zavrne kot očitno neutemeljeno, če prosilec (1) zavaja oziroma zlorablja postopek, kar je podano tudi s tem, da vlogo utemeljuje na podlagi napačne istovetnosti in lažne predstavitve razlogov, na katere se sklicuje; (2) če mu v izvorni državi ne grozi preganjanje.