carinski postopek - nepopolna vloga - rok za opravo dejanj
Tudi v carinskem postopku je potrebno uporabiti določbe 68. člena ZUP 1986, ki ureja poslovanje z nepopolno vlogo. S strani pristojnega organa postavljeni rok za vložitev UCD in plačilo carinskih dajatev, ni mogoče šteti kot prekluziven materialen rok, katerega zamuda bi tožnika prekludirala.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - posebni preiskovalni ukrepi - odredba - glavna obravnava - priče - zaslišanje prič po odločbi senata
Okoliščina, da odredba o ukrepu tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje po 49. členu Zakona o policiji nima podpisa generalnega direktorja policije oziroma pooblaščene osebe, ni pomembna, saj sodišče v konkretnem primeru dokaza na glavni obravnavi ni izvedlo in nanj tudi ni oprlo svoje odločitve.
Revizija ni dovoljena v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki se ne nanaša na denarni zahtevek in ga je tožnik ocenil v tožbi z zneskom, ki ne presega 1.000.000 SIT. Okoliščina, da sta se stranki, potem ko je bila podana tožba in odgovor nanjo na glavni obravnavi, sporazumela o višji vrednosti spornega predmeta, ne vpliva na (ne)dovoljenost revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09131
ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1. ZUKZ člen 20, 20-2, 27, 27/1.ZOR člen 26, 609, 609/2.
standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pogodba o delu - učinki zastopanja - pravo, ki ga je treba uporabiti - neizpolnitev pogodbene obveznosti - dostop od pogodbe
Standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje je nižji kot je standard obrazloženosti odločb prve stopnje. Razloga za to sta predvsem dva. Prvi je v tem, da je smisel obrazložitve v zagotovitvi pravice stranke do učinkovite pritožbe, zoper odločbe pritožbenega sodišča pa pritožba ni predvidena. Drugi razlog je smotrnost. Če pritožbeno sodišče sprejema (materialnopravne) razloge sodišča prve stopnje, potem ni nujna ponovna navedba pravnih predpisov, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svoje stališče o utemeljenosti zahtevka. Podrobno obravnavanje vseh, tudi minucioznih, pravno povsem zgrešenih in očitno neutemeljenih ter nesmiselnih pritožbenih argumentov presega zahtevani standard obrazloženosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23203
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.KZ člen 302, 303/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - uradno dejanje
Izrek pravilno poleg modalitet vsebuje tudi opis uradnega dejanja, konkretizirano pa je tudi obsojenčevo ravnanje, ki je bilo usmerjeno proti izvršitelju kot uradni osebi in s katerim mu je obsojenec preprečil, da bi opravil rubež.
dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih dovoljena revizija, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. V obravnavanem primeru gre za premoženjski spor in se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, zato je po tretjem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. V obravnavanem primeru je tožnica navedla sporno vrednost 800.000 tolarjev, toženca označitvi vrednosti spornega zahtevka nista ugovarjala, sodišče samo pa na glavni obravnavi tudi ni izdalo sklepa, s katerim bi določilo drugačno vrednost spornega predmeta.
Revizijsko sklicevanje druge toženke na to, da znaša enoletna zakupnina oziroma najemnina za sporni prostor 1.100.000 tolarjev je brez pomena, poleg tega pa tudi ni utemeljena, saj je v točki VI. pogodbe navedeno, da se po izvršeni adaptaciji sklene nova najemna pogodba po 10,00 din/m2, kar bi po 42. členu ZPP zneslo za 12 mesecev sicer 9600 tolarjev, pri čemer sta toženca navajala, da sta lahko opravljala dejavnost samo nekaj mesecev v letu, druga toženka pa je v pripravljali vlogi zatrjevala, da sploh ne gre za poslovni prostor, temveč za služnostno pravico, in predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka, češ da niso izpolnjene procesne predpostavke.
meje preizkusa prvostopne sodbe - neobrazložena pritožba
Kadar stranka uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka in v pritožbi ne navede, katere kršitve je storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo zgolj v okviru uradno upoštevnih kršitev. Uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tedaj, ko je prvostopno sodišče sodbo oprlo na dejansko stanje ugotovljeno v upravnem postopku, ni dopustno (5. odstavek 72. člena ZUS).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prostovoljno zavarovanje
V sporu o plačilu premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja gre za prevladujoče značilnosti pogodbenega razmerja in za ta spor v ZDSS-1 ni predvidena pristojnost delovnega in socialnega sodišča.
spor o pristojnosti - spor o ukrepih aktivne politike zaposlovanja - stvarna pristojnost
Delovno in socialno sodišče je v socialnem sporu s področja zaposlovanja in brezposelnosti stvarno pristojno le za spore iz zavarovalnega razmerja, za ostale pa le, kolikor je to v zakonu izrecno predvideno. Ker za spore iz vključitve v program aktivne politike zaposlovanja in spor o vračilu sredstev iz tega naslova niti v ZDSS-1 in niti v ZZZPB ni izrecno predvidena stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča, je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od socialnih sporov, izrecno naštetih v 7. členu ZDSS-1, temveč gre za spor med Zavodom in osebo, ki je bila vključena v aktivno politiko zaposlovanja z naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, predvidenih v 48. a členu ZZZPB. Medsebojne pravice in obveznosti so urejene s pogodbo med zavodom in brezposelno osebo, kot je to določeno v 49.c členu ZZZPB. Zato gre za povsem civilnopravno razmerje in premoženjski spor, za reševanje katerih je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Po določbi drugega odstavka 5. člena ZDSS-1 bi bilo delovno sodišče pristojno tudi v sporu zoper zavarovalnico le, če bi bila zavarovalnica tožena kot sospornik v odškodninskem sporu zoper delodajalca. Delovna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih sporov, za katere zakon tako izrecno določa. V odškodninskih sporih so to spori med delavcem in delodajalcem, vključno s spori, v katerih je poleg delodajalca tožena tudi zavarovalnica. Za spore, v katerih je tožena le zavarovalnica, po ZDSS-1 pristojnost delovnega sodišča ni predpisana.
V spornem primeru, ko je tožeča stranka uveljavljala z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen 18.5.2001, plačilo prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ne gre za uveljavljanje pravice do ali iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti ne gre za plačevanje prispevkov iz tega naslova, tak spor ni socialni spor, ki bi ga moralo reševati specializirano sodišče, ampak je spor, ki ga je glede na sklenjene pogodbe pristojno reševati redno sodišče.
ZAzil člen 8, 25, 25/2, 35, 35/2, 35/2-1, 36, 36/5. ZUS člen 67, 67/2,72, 72/4, 72/5, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje oziroma zloraba postopka - vložitev prošnje z namenom odložitve odstranitve iz Slovenije - preganjanje
Če je iz tožnikove prošnje za azil razvidno, da jo je vložil zaradi odložitve odstranitve iz Slovenije, se to šteje za zavajanje oziroma zlorabo azilnega postopka, zaradi česar se prošnja kot očitno neutemeljena zavrne v tako imenovanem pospešenem postopku. Prošnja za azil se kot očitno neutemeljena zavrne tudi, če okoliščine, ki jih za zapustitev izvorne države navaja prosilec v prošnji, ne predstavljajo preganjanja v smislu Zakona o azilu.