Če v upravni odločbi ni razlogov za odločitev, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, je odločba nezakonita. Izjemo od pravila, da pritožba zadrži izvršitev odločbe, določa le zakon, ne pa občinski odlok kot podzakonski predpis.
Različno obravnavanje otrok je samo navidezno. Na prvi pogled res ni razumljivo, zakaj naj bi oče plačeval za hčerko več (25.000 tolarjev) kot mati za oba sinova skupaj (15.000 tolarjev), toda ob upoštevanju prejemkov pravdnih strank in njunih izdatkov, je sodišče druge stopnje izračunalo, da materi, ki se je odselila s skupnega doma in si na novo ureja življenje, na koncu ostane še 47.000 tolarjev, očetu pa 49.000 tolarjev. Če bi moral oče plačevati najemnino, bi se ta upoštevala in potem bi se preživnini lahko pobotali, tako pa nastaja razlika, ki se odrazi v preživninski terjatvi.
odvzem registrskih tablic - izvršba s prisilitvijo
Ker se tožnik ni ravnal po izvršljivi odločbi, je upravni organ prve stopnje postopal pravilno, da je na podlagi 1. odstavka 278. člena ZUP 1986 izdal sklep o dovolitvi izvršbe in v skladu z 286. členom ZUP 1986 prisilil tožnika k izpolnitvi obveznosti, določene v izvršilnem naslovu, z denarno kaznijo.
ZOR člen 45, 61, 80, 508, 508/1, 509, 510, 510/2.ZPP člen 358, 358/1-3.
prodaja nepremičnine - pravna napaka - predpogodba - ara - zmota razdrtje pogodbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje v postopku na drugi stopnji
Če sta potencialna kupca razdrla predpogodbo pred iztekom potencialni prodajalki danega roka za izpolnitev njene možnosti oprostitev pravic tretjega na nepremičnini, ki je bila predmet nameravane prodaje, je razlog za neizpolnitev (pre)pogodbe, upošteven za odločitev o pravni usodi dane are, na strani potencialnih kupcev.
ZOR člen 154, 154/1, 200, 206, 206/1, 412, 412/2, 414, 414/1.ZVO člen 26, 26/1-6.ZPP člen 367.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - solidarna odgovornost - sklep o stroških postopka - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - odgovornost izvajalca javne službe - komunalo podjetje - nezavarovan jašek na pločniku - deljene obveznosti
Odprt kanalizacijski jašek na pločniku je bila prva izmed obeh toženih strank, kot izvajalka javne službe urejanja površin za pešce, dolžna vsak vidno označiti - neodvisno od tega, ali je bilo v njeni domeni tudi upravljanje in vzdrževanje kanalskih vodov za odvajanje odpadnih in padavinskih voda. Na pravnomočno ugotovljen obstoj in obseg njene odškodninske obveznosti ne more imeti vpliva izid odločitve o tožbenem zahtevku v razmerju do še preostale tožene stranke, ki je predmet nadaljnjega postopka.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377.ZD člen 32.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela odločitve zavrženje revizije - izločitev iz zapuščine - pravna narava tožbenega zahtevka
Tožbenemu zahtevku za izločitev deleža, ki naj bi pripadal materi tožnic (zaradi vlaganja njenega premoženja v zapustnikovo premoženje), je bilo ugodeno le glede ene od nepremičnin (in ne v deležu glede vseh, ki so bile predmet zahtevka). Zato vrednosti izpodbijanega dela sodbe tudi posredno (po razmerju med tožbenim zahtevkom in deležem, ki je sporen v revizijskem postopku) ni mogoče ugotoviti. Izostanek navedbe vrednosti izpodbijanega dela sodbe pritožbenega sodišča zato pomeni, da sta reviziji v delu, s katerim izpodbijata del sodbe, ki se nanaša na odločitev o tožbenem zahtevku za izločitev deleža, ki naj bi pripadal materi tožnic, nepopolni. Take revizije pa sodišče zavrže brez vračanja v popravo (o tem izčrpno razlogi pravnega mnenja VS RS z dne 26.6.2002, Pravna mnenja I/2002, str. 19).
Nediferenciranost denarnih zahtevkov ne omogoča ugotovitve vrednosti za vsakega od kumuliranih zahtevkov. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23165
KZ člen 169, 169/1, 169/3.ZKP člen 372, 372-1.
kršitev kazenskega zakona - izključitev protipravnosti - razžalitev - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - izrekanje žaljivih dejstev
Kaznivo dejanje razžalitve (169. člen KZ) je mogoče storiti z izražanjem negativne ali podcenjujoče vrednostne sodbe o drugem ali z izrekanjem, pa tudi z raznašanjem žaljivih dejstev, ki ne pomenijo vrednostne sodbe. V vseh navedenih primerih mora biti žaljivost objektivno podana, storilec pa se mora zavedati, da je tisto, kar trdi, objektivno žaljivo in da utegne prizadeti čast in dobro ime drugega; namen razžalitve ni sestavina naklepa.
Pravnomočna sodba napačno ocenjuje obstoj okoliščine, ki izključuje protipravnost, saj zgolj način izražanja, ne utemeljuje pravnega sklepa, da je obsojenec objektivno žaljive besede, izrečene pri varstvu upravičenih koristi, izrekel z namenom zaničevanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23190
ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1-11.
ponarejanje denarja - obstoj kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka pred sodiščem druge stopnje - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Če odločitev sodišča glede vprašanja, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje, temelji na nepravilni dokazni oceni o tem, ali so določena dejstva dokazana ali ne, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja in ne za kršitev kazenskega zakona.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora - blanketna norma
Ker določba 10. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja, ki je v opisu kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 1. odstavku 333. člena KZ navedena kot predpis, ki ga je obsojenec kršil, vsebuje le zakonsko razlago pojma "povzročitelj obremenitve", ne vsebuje pa predpisa o varstvu okolja, ki ga je obsojenec s svojim ravnanjem (nelegalnim izkopavanjem gramoza) kršil, opis ne vsebuje vseh zakonskih znakov navedenega kaznivega dejanja.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - drugi kazenski postopki - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob visoki stopnji verjetnosti, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, tudi podatek o tem, da se nahaja v drugih kazenskih postopkih zaradi enakih kaznivih dejanj, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o ponovitveni nevarnosti. Sklepa o ponovitveni nevarnosti pa ni mogoče utemeljiti s podatkom o sumu storitve kaznivega dejanja, ki je še v fazi policijske preiskave in sodišče o uvedbi kazenskega postopka sploh še ni odločilo.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - pravica do obrambe
Pri uveljavljanju kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP mora vložnik ne le obrazložiti zakonske razloge temveč mora tudi obrazložiti vpliv procesne kršitve na zakonitost izpodbijane odločbe in ta vpliv izkazati.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - izsiljen prehod premoženja v državno last
Sočasno za upravičenca ugoden prehod premoženja v državno last, dokazano izsiljeni izjavi za podržavljanje drugega premoženja, tej ne jemlje opredelitve v smislu 5. člena ZDen.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS09944
ZJSRS člen 21d, 21d/4, 21/5, 28, 28/3.ZIZ člen 17, 17/2-3, 21, 21/1.
zamudne obresti - nadomestilo preživnine - odločba in obvestilo Jamstvenega in preživninskega sklada - izvršilni naslov - subrogacija
Ne more biti dvoma, da ima sklad pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici do nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka odločbe - abstraktni in konkretni dejanski stan
Abstraktni dejanski stan ni obvezen element izreka obsodilne sodbe, nerazumljivost v smislu kršitve 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP se mora nanašati na opis dejanja, to je na konkretni dejanski stan.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 202/2,371, 371/1-11.
obrazložitev sklepa o priporu - utemeljen sum - priporni razlogi - koluzijska nevarnost - ponovitvena nevarnost
S sklepom o odreditvi pripora v katerem je preiskovalni sodnik ocenil, da obstoji utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja ter glede okoliščin, iz katerih izhaja utemeljenost suma, navedel, da se v celoti strinja z navedbami državnega tožilca in se v izogib ponavljanju nanje tudi skliceval, je zadoščeno zahtevam o obrazloženosti po določbi 2. odstavka 202. člena ZKP.
Na nevarnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce je mogoče sklepati le na podlagi posebnih okoliščin, ki izhajajo iz konkretnega obdolženčevega ravnanja.
ZDen člen 44, 44/3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije.
denacionalizacija - stanje zemljišč ob podržavljenju - vrednotenje zemljišč
Glede na določbo 3. odstavka 44. člena ZDen je za določanje vrednosti podržavljenega zemljišča bistveno, kot kaj je bilo zemljišče ob podržavljenju evidentirano v zemljiškem katastru. Zatrjevane spremembe katastrskih razredov, ki niso bile izvedene v katastru, ne morejo biti podlaga za ugotovitev stanja zemljišč ob podržavljenju.