ZOR člen 178, 178/2, 200.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine telesne bolečine - strah - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Uveljavljane procesne kršitve niso podane, saj te že iz samega povzetka revizijskih trditev o njih izhaja, da tožnik kljub prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP graja dokazno oceno obeh sodišč o dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za njuno presojo o krivdi obeh udeležencev prometne nesreče in za presojo o vzročni zvezi v zvezi z ugotovljeno tožnikovo alkoholiziranostjo.
Materialnopravna presoja stopnje krivde obeh imetnikov premikajoči se motornih vozil.
Nedokazanost okoliščin, v katerih naj bi prišlo do poškodbe, sodi na področje dejanskega stanja, pomeni pa tudi nedokazanost enega od kumulativno zahtevanih elementov za obstoj odškodninske terjatve. Zato so pravilni razlogi pritožbenega sodišča, da je razpravljanje o objektivni odgovornosti odveč.
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1, 339/2-12, 370, 370/1-2.SZ člen 58. ZSR člen 70.
različna dejanska in pravna podlaga - pravnomočno razsojena stvar - izpraznitev stanovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpraznitvena zahtevka tožeče stranke iz prejšnje in sedanje pravde imata različno dejansko in pravno podlago: zahtevku zoper razvezano ženo sedanjega toženca je bilo v prvotni pravdi pravnomočno ugodeno zaradi njene trajne neuporabe stanovanja več kot šest mesecev, s posledičnim prenehanjem stanovanjske pravice po prejšnjem ZSR, medtem ko je bilo izpraznitvenemu zahtevku zoper toženca v tej pravdi ugodeno zaradi njegove nezakonite uporabe stanovanja po 58. členu SZ.
Kršitve določb iz prvega odstavka 274. člena ZPP toženec kot morebitnega pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena istega zakona v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni uveljavljal in ga zato sodišče druge stopnje kot takega tudi ni moglo preizkusiti. To pomeni, da ga tudi ni mogoče uspešno uveljavljati kot morebitnega revizijskega razloga iz 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča
Dvom o nepristranskosti enega od sodnikov določenega sodišča je lahko le razlog za izločitev takšnega sodnika (70. člen ZPP) in ne razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.
azil - vprašanje kaznovanja za homoseksualno dejavnost v Iranu - zagrožena smrtna kazen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, sledeč sklepu pritožbenega sodišča z dne 15.12.2005, da bo morala tožena stranka razčistiti vsa dejstva in okoliščine o tožnikovi homoseksualni dejavnosti v Iranu in po njegovih trditvah zagroženi smrtni kazni v izvorni državi, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v navedenem sklepu z dne 15.12.2005, s katerim je ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 12.10.2005 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pri plačilu z asignacijo se poplačata dva dolga, saj dolžnik pooblasti svojega dolžnika (dolžnikovega dolžnika), da dolg namesto njemu izpolni upniku, medtem ko upnika pooblasti, da sprejme izpolnitev od njegovega (to je dolžnikovega) dolžnika. Asignacija (nakazilo) je namreč po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev.
Sestavljata jo dva enostranska pravna posla. S prvim asignant pooblasti asignata, da opravi dajatev na račun asignanta; z drugim pa asignatarja, da sprejme izpolnitev od asignata.
ZOR člen 1107, 1107/1, 1107/3. ZPP člen 39, 39/2, 377.
običaji - posebne gradbene uzance - uporaba uzanc - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - dovoljenost revizije - pogodbena kazen kot postranska terjatev - zavrženje revizije
Posebne gradbene uzance so se uporabljale, če sta se pogodbeni stranki zanje dogovorili ali če je šlo za rešitev vprašanj, ki jih ZOR ni urejal (argumentum a contrario).
Pri uzancah (običajih) gre za vir materialnega prava. Zato njihova neuporaba nima za posledico pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih, to je absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena.
načelo vestnosti in poštenja - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg odškodnine - dolžnost zmanjševanja škode
Če prvi pogodbenik ponavljajoče se ne izpolnjuje svojih pogodbenih zavez in je iz njegovega vedenja mogoče sklepati, da jih tudi v prihodnje ne bo izpolnjeval, lahko drugi pogodbenik zahteva odškodnino za časovno obdobje, v katerem je prvi pogodbenik kršil svoje pogodbene obveznosti.
Če lahko povzročitelj škode sam odpravi vzrok za nastanek škode, ne more zahtevati od oškodovanega, da zmanjšuje škodo namesto njega. V takšnem primeru oškodovanega ne zadene dolžnost zmanjševanja škode (četrti odstavek 266. člena ZOR).
URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-č.ZKP člen 16, 16/3, 17, 17/2, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je za pravno opredelitev kaznivega dejanja umora (iz koristoljubnosti) po 2. točki 2. odstavka 127. člena KZ pomembna le ugotovitev, da je obsojenec od oškodovancev dosegel izročitev denarja, je v obravnavani zadevi povsem irelevantno, koliko je v obdobju treh let obsojenec zaslužil s pripravo drv. Z zavrnitvijo predlogov za zaslišanje prič, ki naj bi izpovedale o navedni okoliščini, zato obsojencu niso bile kršene pravice obrambe iz 3. točke 29. člena URS.
goljufija - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - povzročitev velike premoženjske škode
V 13. točki 3. odstavka 126. člena KZ je kot velika premoženjska škoda (oziroma korist) opredeljen znesek, ki presega 50 povprečnih čistih plač v gospodarstvu v času storitve kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da je povprečna čista plača v gospodarstvu za obdobje oktober - december 1996, znašala 81.573,00 SIT, kar pokaže, da je obsojenka s svojim goljufivim ravnanjem povzročila premoženjsko škodo in si pridobila premoženjsko korist v višini, ki presega petdesetkratnik osnovne plače, zato so v njenem ravnanju podani vsi zakonski znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja goljufije po 2. v zvezi s 1. odstavkom 217. člena KZ.
Sklep o dokaznem predlogu (ugoditev oz. zavrnitev dokaznega predloga) je sklep procesnega vodstva, ki se lahko spremeni, vendar le utemeljeno z merili, izoblikovanimi v praksi. Med dokaznim postopkom lahko sodišče na podlagi drugačne dejstvene podlage ali zgolj spremenjene presoje zavrne izvedbo predlaganega dokaza, če oceni, da ni pravno relevanten, da ne obstaja, če je očitno, da ne more biti uspešen, če je nedosegljiv ali je njegova izvedba povezana z nesorazmernimi težavami itd.
vzročna zveza - prispevek oškodovanca - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - prekinitev vzročne zveze
Stališče, da je voznik, ki vozi po prednostni cesti, kazensko odgovoren kot povzročitelj prometne nesreče v križišču z neprednostno cesto samo, če je vozil tako hitro, da ga voznik, ki je pripeljal v križišče z neprednostne ceste, sploh ni mogel opaziti, je preveč posplošeno in zato ni pravilno za vse prometne situacije: če se je prometna nesreča v križišču prednostne in neprednostne ceste zgodila zato, ker je voznik na prednostni cesti močno prekoračil dopustno hitrost, omejeno s prometnim znakom, bo (tudi) voznik na prednostni cesti kazensko odgovoren za prometno nesrečo in njene posledice, čeprav je drugi voznik pripeljal v križišče z neprednostne ceste, kadar bo sodišče ugotovilo, da bi voznik na prednostni cesti ob pravilni vožnji z dopustno hitrostjo nesrečo lahko preprečil (ustavil pred trčenjem ali oviro obvozil).
UZITUL člen 9, 14. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2.SZ člen 117.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - zahteva za odkup stanovanja
Tožnik, ki je pridobil stanovanje v RS z odločbo 10.2.1992, po določbah Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA in SZ nima pravice zahtevati odkupa. Te pravice mu ne daje niti 9. člen UZITUL. Tožnik se sicer sklicuje na zvezni Zakon o zagotavljanju stanovanj v Jugoslovanski ljudski armadi, toda ta zakon je omogočal odkup pod drugačnimi pogoji in to za enosobno stanovanje v izmeri 27,30 m2, ki ne leži na območju Republike Slovenije in tožniku ni bilo dodeljeno v skladu s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji.
Glede na to, da vrednost spornega predmeta, odločilna za ugotovitev dovoljenosti revizije, ni bila pravočasno navedena, tožnikova revizija ni dovoljena.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek - vlaganja v skupno nepremičnino
Kolikor sodiščema očita zmotno uporabo materialnega prava, je treba pojasniti, da je tožnik že v tožbi navajal, koliko časa sta bila s toženko poročena in sta živela v zakonski skupnosti ter kako sta skupaj vlagala in je sprva sploh zahteval ugotovitev skupnega premoženja na nepremičnini in ustrezen delež, ki naj bi izhajal iz skupnih vlaganj. Tedaj mu je toženka to priznavala in se v odgovoru na tožbo celo strinjala, da je njegov delež na prizidku v obsegu ene polovice, zaradi česar naj tožba ne bi bila potrebna. Šele med postopkom, ko je sodišče izvajalo dokaze in ugotavljalo, da je šlo za skupna vlaganja na premoženju staršev toženke, ki ga je kasneje podedovala, je tožnik prvenstveno zahteval izplačilo v denarju in toženka se je s tem izrecno strinjala, le podrejeno pa je ohranil zahtevek na ugotovitev ustreznega deleža na nepremičnini. Zato se toženka moti, če meni, da tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. On je v nepremičnino vlagal zato, ker je bil poročen s toženko in sta zakonca skupaj živela, pridobivala premoženje in ga vlagala. Zato je izvedenec pravilno ugotavljal povečanje vrednosti nepremičnine zaradi teh vlaganj in ne zaradi posamezne storitve, saj tožnik ni bil toženkin delavec.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost sodišča
Okrajno sodišče meni, da bi sojenje v zadevi, v kateri je tožena okrajna sodnica z drugega sodišča okrajnega sodišča, pri nasprotni stranki lahko vzbudilo dvom v nepristranskost sojenja, toda tožnik takih dvomov ni izražal in ni predlagal delegacije drugega sodišča. Podredil se je sojenju Okrajnega sodišča v C., ki je v zadevi tudi razsodilo. Zato ni razumljivo, zakaj sedaj sodišče nenadoma meni, da tožnik dvomi v nepristranskost sojenja pred Okrajnim sodiščem v C.
V zavarovalni pogodbi je določeno, da se je tožnica z dodatnim nezgodnim zavarovanjem zavarovala za trajno invalidnost do vključno 50 odstotkov za 250.000 avstrijskih šilingov in za invalidnost nad 50 odstotkov za 500.000 avstrijskih šilingov. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določila razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Če torej upoštevamo, da bi zavarovanki pripadlo za 100 odstotno invalidnost 500.000 avstrijskih šilingov in za 50 odstotno invalidnost 250.000 avstrijskih šilingov, je razumljiv tožbeni zahtevek, da tožnica zahteva zavarovalnino v sorazmernem znesku od izračunane vsote za 50 odstotkov ali za 100 odstotkov invalidnosti. V obravnavani zadevi tožničina trajna invalidnost ne dosega 50 odstotkov, zato zahteva ustrezni delež od 250.000 avstrijskih šilingov. Ker je ugotovljena invalidnost 45 odstotkov in ker ji je zavarovalnica že izplačala zavarovalnino za 7 odstotkov, zahteva še zavarovalnino za 38 odstotkov invalidnosti. Zato je treba pravilno izračunati ustrezen delež, ki ga predstavlja 38 odstotna invalidnost v primerjavi s 50 odstotno invalidnostjo.
Kadar se obdolženec zagovarja z aktivno obrambo, namreč kadar zatrjuje alibi, silobran, skrajno silo, zmoto, neprištevnost, pretrganje vzročne zveze in podobno, mora z ustreznimi podatki in dokazi izkazati zadostno verjetnost, da obstajajo zatrjevane okoliščine, ki izključujejo obstoj kaznivega dejanja, krivdo obdolženca zanj ali nekaznivost, če želi uspeti s tako obrambo. To je v skladu z načelom, da je dokazno breme na tisti stranki, ki zatrjuje določene okoliščine ali dejstva.
Zgolj s tem, da je sodišče izvedlo dokaze, ki jih je predlagala obramba v potrditev zatrjevanega alibija, ugotovilo pa, da z njimi ni bil ustvarjen dvom o tem, ali je bil obsojenec na kraju kaznivega dejanja v času, ko je bilo storjeno, sodišče ni ugotavljalo, da je obdolženec storil kaznivo dejanje in da je kriv zanj. To je ugotavljalo na podlagi drugih dokazov. Načelo o domnevi nedolžnosti po 3. členu ZKP (in 27. členu URS) zato ni bilo kršeno.