Ko Vrhovno sodišče odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o priporu, upošteva trditve, da sklepanje o utemeljenem sumu temelji na nedovoljenih dokazih samo, če gre za dokaz, ki je že na prvi pogled nedovoljen; če je takšna presoja vezana na oceno nasprotujočih si dejstev, tega v tej fazi postopka ni mogoče storiti.
Pogoj za izjavo po 6. odstavku 148. člena ZKP je, da je osumljenec poučen o svojih pravicah in da je njegova izjava dana prostovoljno.
Kadar v predlogu za obnovo postopka navedeni novi dokazi lahko vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, je prekinitev postopka z revizijo smotrna (404/1 člen ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23147
KZ člen 325.ZKP člen 372, 372/1-1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V cestnem prometu protipredpisno ravnanje enega udeleženca ne izključuje odgovornosti drugega, zato v takem primeru vprašanja vzročne zveze ni mogoče reševati po principu prekinitve vzročne zveze.
V okviru zatrjevane kršitve kazenskega zakona (1. točka 372. člena ZKP v zvezi z 2. odstavkom 325. člena KZ) bi bilo mogoče drugostopenjsko sodbo v povezavi z vprašanjem vzročne zveze izpodbijati le v primeru, če bi sodišče pravilno ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva, vendar pa bi na podlagi pravnih izhodišč (teorij o vzročnosti) sprejelo napačno pravno oceno dogodkov glede vzročne zveze in posledično glede obstoja kaznivega dejanja.
azil - vprašanje kaznovanja za homoseksualno dejavnost v Iranu - zagrožena smrtna kazen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, sledeč sklepu pritožbenega sodišča z dne 15.12.2005, da bo morala tožena stranka razčistiti vsa dejstva in okoliščine o tožnikovi homoseksualni dejavnosti v Iranu in po njegovih trditvah zagroženi smrtni kazni v izvorni državi, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v navedenem sklepu z dne 15.12.2005, s katerim je ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 12.10.2005 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
načelo vestnosti in poštenja - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg odškodnine - dolžnost zmanjševanja škode
Če prvi pogodbenik ponavljajoče se ne izpolnjuje svojih pogodbenih zavez in je iz njegovega vedenja mogoče sklepati, da jih tudi v prihodnje ne bo izpolnjeval, lahko drugi pogodbenik zahteva odškodnino za časovno obdobje, v katerem je prvi pogodbenik kršil svoje pogodbene obveznosti.
Če lahko povzročitelj škode sam odpravi vzrok za nastanek škode, ne more zahtevati od oškodovanega, da zmanjšuje škodo namesto njega. V takšnem primeru oškodovanega ne zadene dolžnost zmanjševanja škode (četrti odstavek 266. člena ZOR).
ZOR člen 1107, 1107/1, 1107/3. ZPP člen 39, 39/2, 377.
običaji - posebne gradbene uzance - uporaba uzanc - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - dovoljenost revizije - pogodbena kazen kot postranska terjatev - zavrženje revizije
Posebne gradbene uzance so se uporabljale, če sta se pogodbeni stranki zanje dogovorili ali če je šlo za rešitev vprašanj, ki jih ZOR ni urejal (argumentum a contrario).
Pri uzancah (običajih) gre za vir materialnega prava. Zato njihova neuporaba nima za posledico pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih, to je absolutne bistvene postopkovne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena.
Pri plačilu z asignacijo se poplačata dva dolga, saj dolžnik pooblasti svojega dolžnika (dolžnikovega dolžnika), da dolg namesto njemu izpolni upniku, medtem ko upnika pooblasti, da sprejme izpolnitev od njegovega (to je dolžnikovega) dolžnika. Asignacija (nakazilo) je namreč po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev.
Sestavljata jo dva enostranska pravna posla. S prvim asignant pooblasti asignata, da opravi dajatev na račun asignanta; z drugim pa asignatarja, da sprejme izpolnitev od asignata.
URS člen 29, 29/1-3. EKČP člen 6, 6/3-č.ZKP člen 16, 16/3, 17, 17/2, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je za pravno opredelitev kaznivega dejanja umora (iz koristoljubnosti) po 2. točki 2. odstavka 127. člena KZ pomembna le ugotovitev, da je obsojenec od oškodovancev dosegel izročitev denarja, je v obravnavani zadevi povsem irelevantno, koliko je v obdobju treh let obsojenec zaslužil s pripravo drv. Z zavrnitvijo predlogov za zaslišanje prič, ki naj bi izpovedale o navedni okoliščini, zato obsojencu niso bile kršene pravice obrambe iz 3. točke 29. člena URS.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti
Očitek da v sodbi, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega, namen nasilnega spreminjanja družbene ureditve kot pogoj za storitev kaznivih dejanj ni niti omenjen in ne dokazovan pomeni uveljavljanje kršitev določb kazenskega zakona v sodbi vojaškega sodišča, ki jih ni moč odpraviti z zahtevo za obnovo kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23094
KZ člen 217, 217/1.ZKP člen 201, 201/1-1, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - pripor - utemeljen sum - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za obstoj kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ ni nujno, da bi obdolženka morala sama neposredno kontaktirati z oškodovanci. Zadošča tudi, da je na voljo le-teh vplivala preko oseb, s katerimi je bila povezana in ki naj bi oškodovancem neresnično prikazovale okoliščine, pomembne pri najemanju posojil.
Napačno je vložnikovo naziranje, da je šele neuspešna vročitev vabila obdolženki v tujino predpogoj za obstoj pripornega razloga begosumnosti. Ker je iz podatkov razvidno, da naj bi goljufivo dejavnost opravljala izključno iz tujine preko zastopnikov, v našo državo naj ne bi prihajala in je našim organom pregona nedosegljiva, je ocena obdolženkine begosumnosti odvisna od odgovora na vprašanje, ali okoliščine, ki jih je sodišče navedlo, utemeljujejo sklepanje, da bi obdolženka, če bi jo organi pregona v zvezi s kaznivim dejanjem prijeli, pobegnila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23439
ZKP člen 420, 420/2.ZLPP člen 3, 3/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zloraba pooblastil - status gospodarske družbe - podjetje v družbeni lastnini
Tudi podjetja v mešani lastnini, če imajo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital, so podjetja v družbeni lastnini.
zahteva za varstvo zakonitosti - kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja - povzročitev splošne nevarnosti - opis dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti
Opis kaznivega dejanja vsebuje vse elemente kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po členu 317 KZ in sicer:
- splošno nevarno dejanje,
- obveznostno ravnanje obdolženca v zagotovitvi varnosti ljudi,
pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejšega ukrepa
Sodišče je pri odreditvi pripora upoštevalo načelo sorazmernosti, s tem ko je ocenilo, da ni možnosti za izrek milejšega ukrepa glede na izkazane okoliščine, groženj umora s pištolo, saj se z njim ne bi dalo zagotoviti varnosti L.J., njenih svojcev in njihovega premoženja, prav tako pa to ne izhaja iz obdolženčevega obnašanja glede na izrečeno pogojno obsodbo, saj naj bi izvršil kaznivo dejanje v preizkusni dobi.
UZITUL člen 9, 14. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanj in stanovanjskih hiš, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2.SZ člen 117.
zahteva za varstvo zakonitosti - privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - zahteva za odkup stanovanja
Tožnik, ki je pridobil stanovanje v RS z odločbo 10.2.1992, po določbah Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA in SZ nima pravice zahtevati odkupa. Te pravice mu ne daje niti 9. člen UZITUL. Tožnik se sicer sklicuje na zvezni Zakon o zagotavljanju stanovanj v Jugoslovanski ljudski armadi, toda ta zakon je omogočal odkup pod drugačnimi pogoji in to za enosobno stanovanje v izmeri 27,30 m2, ki ne leži na območju Republike Slovenije in tožniku ni bilo dodeljeno v skladu s predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji.
Sklep o dokaznem predlogu (ugoditev oz. zavrnitev dokaznega predloga) je sklep procesnega vodstva, ki se lahko spremeni, vendar le utemeljeno z merili, izoblikovanimi v praksi. Med dokaznim postopkom lahko sodišče na podlagi drugačne dejstvene podlage ali zgolj spremenjene presoje zavrne izvedbo predlaganega dokaza, če oceni, da ni pravno relevanten, da ne obstaja, če je očitno, da ne more biti uspešen, če je nedosegljiv ali je njegova izvedba povezana z nesorazmernimi težavami itd.