Prvostopno sodišče je listinske dokaze pravilno ocenilo in zaključilo, da je podan obnovitveni razlog po 1. točki 249. člena ZUP in da toženec tudi ni zamudil 30 dnevni rok po 252. členu ZUP ter je zato njegova odločba, izdana v obnovi postopka po uradni dolžnosti zakonita. Tožnikov zahtevek, da se mu tudi po 1.9.1993 izplačuje akontacijo vojaške pokojnine je utemeljeno zavrnilo.
Tožeča stranka kot upokojenec s polno pokojninsko dobo, ob ponovni zaposlitvi s 1.1.1972 glede na tedaj veljavno ureditev zaposlovanja upokojencev (3. odst. 38. čl. TZPZ) ni mogla ponovno pridobiti lastnosti zavarovanca. Ker je sodišče prve stopnje ob sicer pravilni ugotovitvi, da je od 3.1.1972 (pravilno 1.1.1972) bila v delovnem razmerju, zmotno zaradi neupoštevanja tedanje pravne ureditve "zaposlovanje upokojencev" zaključilo, da je bila tožeča stranka nazadnje zavarovanec pri toženi stranki, je bilo potrebno izpodbijano sodbo spremeniti in zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrniti, saj niso izpolnjeni pogoji po 1. odst. 254. čl. ZPIZ.
ZPPSL člen 10, 10/3, 131, 132, 10, 10/3, 131, 132.
ločitvena pravica - ločitveni upnik
Začetek stečajnega postopka nima vpliva na izločitvene in ločitvene pravice. S prodajo stvari, na katerih imajo ločitveni upniki določene pravice se izoblikuje posebna stečajna masa, iz katere se najprej pokrijejo stroški prodaje, nato pa terjatev ločitvenega upnika. To maso bremenijo le stroški, ki so povezani z realizacijo, to pa so tudi stroški za delo stečajnega upravitelja, ki so bili povezani s prodajo in te je potrebno razmejiti od ostalih stroškov stečajnega postopka.
pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - pokojninska doba - naknadno priznanje pokojninske dobe - povečanje odmerjene pokojnine
Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da se v primeru naknadnega priznanja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, takšna doba v skladu z 2. odst. 185. čl. ZPIZ upošteva le za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. V predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni nobene zakonite podlage za oblikovanje pokojninske osnove zaradi odmere višje družinske pokojnine na način, kot to zahteva tožnica, zaradi česar je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Ko je bilo po vložitvi (prepoznega) ugovora ugotovljeno, da je dolžnica mladoletna, bo moralo sodišče prve stopnje sklep o izvršbi pravilno vročiti zakonitemu zastopniku, ne pa ugovor zavreči.
Začasna odredba v zavarovanje ugotovitvenega ali oblikovalnega tožbenega zahtevka ni dopustna. Sodišče lahko ustavi postopek zavarovanja terjatve z začasno odredbo samo na dolžnikov predlog.
odškodnina za negmotno škodo za nezgodo pri delu - dokaz z izvedencem - načelo neposrednosti
V sodnem postopku je mogoče kot formalno izvedeniško mnenje upoštevati le mnenje izvedenca, ki ga v konkretni zadevi postavi sodišče. Če sodišče v nasprotju z določbami čl. 253. in 260. ZPP kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši in sprejme le pismeno izvedensko mnenje, je kršeno načelo neposrednosti in s tem podana bistvena kršitev določb postopka.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-11, 100, 100/1, 100/1-11.
prenehanje delovnega razmerja - odklonitev prehoda k drugemu delodajalcu
Ob odklonitvi prehoda k drugemu delodajalcu po dokončnosti sklepa o prehodu delavcu ni moglo prenehati delovno razmerje brez izdaje ustreznega sklepa o prenehanju delovnega razmerja v smislu 11. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
ZDR člen 36b, 36b. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 12.
prenehanje potreb po delavcih - prenehanje delovnega razmerja
Delodajalec je pri določitvi trajno presežnih delavcev dolžan, v skladu s 36. b čl. ZDR, upoštevati kriterije, ki se podrobneje uredijo s kolektivno pogodbo oz. s splošnim aktom. Splošna kolektivna pogodba iz leta 1990 (12. člen) in pravilnik delodajalca sta kot temeljni izločilni kriterij določila delovno uspešnost, zato je določba v programu, ki uporabo tega kriterija izključuje, nezakonita.
Omejitve v 4. členu ZDEN se ne nanašajo na akt podržavljanja (na primer pogodbo), marveč na predpis, ki je podlaga temu aktu. Če akt podržavljanja temelji na drugih predpisih, od katerih je eden izdan v času pred uveljavitvijo Ustave SFRJ iz leta 1963, drugi pa potem, je pomembna vrsta drugega predpisa. Pomembno je: ali gre za odlok občinske skupščine, ali pa izvršilni predpis, (kot priporočilo, pravilnik, odredba, navodilo).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost
To, da prva začasna odredba ni bila izvršena, ni razlog za izdajo nove začasne odredbe. Če upnik že ima začasno odredbo, ni izkazal nevarnosti kot pogoja za izdajo nove začasne odredbe.
Veljavnost določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ni vezana na individualni pristop posameznega delodajalca k kolektivni pogodbi. Zgolj pavšalni sporazum o prenehanju delovnega razmerja iz 2. točke 1. odst. 100. čl. ZDR še ne pomeni izrecne odpovedi vseh pravic, ki gredo delavcu po kolektivni pogodbi.
Rok za vložitev dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je prekluzivne narave. ZPPSL namreč na zamudo 15 dnevnega roka za izjavo o predlogu za začetek stečajnega postopka veže posledico, ki je v tem, da velja domneva, da je stečajni razlog podan. Z zamudo roka je namreč molče presumirano soglasje dolžnika s predlaganim stečajnim postopkom. Da gre pri roku za izjavo o predlogu za začetek stečajnega postopka za prekluziven rok, izhaja iz 1.odst. 92.čl. ZPPSL, ki določa, da se mora dolžnik o predlogu izjaviti v roku 15 dni, in iz 3.odst. 92.čl. ZPPSL, ki določa, da se predhoden preizkus predloga opravi samo glede ugovorov, ki so vloženi v navedenem roku.