Ker pravna prednica tožnika v času podržavljenja (še) ni bila poročena z bivšim lastnikom podržavljenega premoženja, ji status nadomestne upravičenke ne gre, ne glede na razlog, zaradi katerega ni prišlo do sklenitve zakonske zveze že pred oziroma v času podržavljenja.
ZOdv člen 71/1, 61, 61/1, 71. URS člen 22. ZUS člen 34/1, 34/1-3, 1, 1/3, 34.
upravni spor - zavrženje tožbe - odvetnik - disciplinski ukrep zoper odvetnika - enako varstvo pravic
V zadevah, ki jih v okviru disciplinskih postopkov vodita disciplinska komisija I. in II. stopnje, Odvetniška zbornica ni nosilka javnih pooblastil, zato zbornica izpodbijanega akta ni izdala pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Iz navedenih razlogov pri izreku disciplinskega ukrepa opomina ni mogoče govoriti o kršitvi 22. člena Ustave, niti se ni mogoče na tej podlagi sklicevati na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 762/03-22 z dne 7. 4. 2005.
vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - denacionalizacija
Gradbena parcela je sestavljena iz stavbišča, ki ga predstavljajo vsi objekti znotraj gradbene parcele, in funkcionalnega zemljišča. Ni pomembno, kot kaj je ob določanju funkcionalnega zemljišča opredeljeno zemljišče ob objektu v zemljiškem katastru. Pomembno je, da izpolnjuje pogoj, da je potrebno za redno rabo objekta oziroma, da obseg zazidanega stavbnega zemljišča zadovoljuje pogojem, ki jih za določitev gradbene parcele določa 216. člen ZGO-1.
telefonske storitve - medomrežni dostop do telefonskih storitev - naložitev medomrežnega dostopa do telefonskih storitev
Z dopolnilno odločbo po določbi 220. člena ZUP ni mogoče operaterju naložiti z ZEKom določene obveznosti, če predhodno pred izdajo odločbe ni izpeljan postopek po določbi 22. členu ZEKom.
odbitek vstopnega DDV - obdavčljiva dejavnost - investicijski stroški v nepremičnino - DDV
Za pravico do odbitka vstopnega DDV je treba izkazati, da gre pri spornih investicijskih stroških v nepremičnino za blago oz. storitve, ki so uporabljene oziroma jih bo investitor uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV. V obravnavani zadevi je zato relevantno tudi vprašanje, ali gre za obdavčljiv promet po 7. točki 1. odstavka 27. člena ZDDV. Po povedanem je za pravilno odločitev potrebna ugotovitev namena ekonomske dejavnosti investitorja, ki pa mora biti podprta z objektivnim dokazom. Sodišče zgolj objave oglasov o (mogočem) bodočem oddajanju v najem in dveh pogodb o posredovanju v najem in v prodajo nepremičnine ne more šteti kot edine kazalce investitorjevega bodočega namena uporabe nepremičnine.
Pravila o popravku obračunanega DDV gre razumeti tako, da se nanašajo tudi na primere, ko pogodba po izdaji računa sploh ni realizirana. To smiselno izhaja že iz samega sistema DDV, po katerem se izstopni DDV odmeri na vsaki stopnji v dobavni verigi do končnega kupca in se hkrati pri vsakokratnem prejemniku blaga, ki je davčni zavezanec, uveljavlja odbitek tega davka (kreditna metoda). Predhodno obračunan DDV s strani prodajalca je pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV pri kupcu. Pri popravku obračunanega DDV gre za obratni postopek. Predhodni popravek vstopnega DDV pri kupcu je pogoj za popravek obračunanega DDV pri prodajalcu. Pri tem pa dejstvo, ali je do dobave tudi dejansko prišlo, ni odločilno. Pomembno je, da je davčni zavezanec v času popravka izstopnega DDV razpolagal s kupčevo pisno izjavo, da je popravil odbitek vstopnega DDV. V nasprotnem niso podane materialno pravne predpostavke za popravek obračunanega DDV.
Ker tožniku plačilo prispevka ni bilo naloženo kot domnevnemu zavezancu na podlagi pravne domneve iz 4. odstavka 15. člena ZRTVS, prvostopni organ ni bil zavezan ravnati po 6. odstavku 15. člena ZRTVS in tožniku po uradni dolžnosti omogočiti podati izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih ne uporablja tujega sprejemnika
vrnitev nepremičnin - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi
Po 3. odstavku 6. člena ZDen se lastninske omejitve iz zakonov, ki veljajo ob dnevu odločanja o denacionalizaciji, upoštevajo tudi v denacionalizacijskih postopkih, kar pomeni, da je treba v tem primeru upoštevati tudi ZGO-1.
Prvostopni organ je sicer ugotovil, da dejansko stanje (skupni dolg tožnika po vseh štirih odločbah carinskih uradov, ki znaša okoli 1.400.000,00 EUR) lahko privede do situacije, da bi tožniku grozila hujša gospodarska škoda in bi nastopilo finančno stanje, zaradi katerega premoženje družbe ne bi več zadoščalo za poplačilo vseh dolgov, ki ima nasproti upnikom (prezadolženost). Ugotovitev ustreza kriteriju ogroženosti iz 1. odstavka 43. člena Pravilnika, ob tem pa se prvostopni organ ni posebej opredelil do vprašanja, ali bi odlog plačila omogočil njeno preprečitev (4. alinea 1. odstavka 40. člena Pravilnika), kakor tudi ne glede osebnega vpliva in plačilne nezmožnosti. Nima pa pravne podlage razlogovanje prvostopnega organa, da je odlog plačevanja davka po 102. členu ZDavP-2 v primeru hujše gospodarske škode pogojen z institutom zavarovanja po 111. členu ZDavP-2, saj gre za dva ločena instituta po ZDavP-2, ki se preizkušata po različnih kriterijih.
operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - elektronske komunikacije
Upravni postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo uvede Agencija po uradni dolžnosti, če po predhodnih analizah upoštevnih trgov ugotovi, da trg ni dovolj konkurenčen (1. odstavek 22. člena ZEKom). Uvede ga zoper tistega operaterja, glede katerega ekonomski izsledki analize pokažejo, da ima položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (1. odstavek 19. člena ZEKom). Takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. - 30. člena ZEKom (2. odstavek 22. člena ZEKom). Gre torej za postopek z eno stranko - tistim operaterjem, ki ga Agencija določi za operaterja s pomembno tržno močjo. V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Pri presojanju meril obstoja pomembne tržne moči Agencija upošteva merila, ki so določena v 4. odstavku 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave. Iz 2. odstavka 22. člena ZEKom izhaja, da mora Agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom.
odpis davčnega dolga - premoženjski kriterij - zdravstveno stanje zavezanca
Ugotovitve, da mesečni dohodki na družinskega člana tožnikove družine presegajo 70.000,00 SIT, tožnik v tožbi ne izpodbija. V skladu s citiranimi premoženjskimi kriteriji torej premoženjske razmere tožnika in njegove družine ne omogočajo odpisa ali delnega odpisa dolga. Kar pa zadeva tožnikovo zdravstveno stanje, tudi po presoji sodišča ni nobenega dvoma, da ima tožnik več zdravstvenih težav, vendar lahko te prispevajo k za tožnika pozitivni odločitvi le v primeru, ko je izkazano, da relevantno vplivajo na pridobitne sposobnosti davčnega zavezanca.
zastaranje pravice do izterjave davka - izrek odločbe - odpis davčnega dolga - neizterljivost - zastaranje pravice do odmere davka
S tem, ko je davčni organ v izreku odločbe zajel razlog (zastaranje) namesto pravne posledice (odpis davčnega dolga), ni bilo odločeno o zahtevku oziroma o pravici stranke v postopku, kar je bistvena kršitev pravil postopka. Tudi sodišče enako kot davčni organ, zastopa stališče, da je pravica do odmere davka izčrpana z izdajo odločbe, s katero se davek odmeri in ne z njeno dokončnostjo. V ZDavP namreč ni določeno, da bi moral biti, ko gre za zastaranje, davek dokončno ali celo pravnomočno odmerjen.
vojni invalidi - upravna zadeva - odškodninski zahtevek
Ker je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične osebe na področju upravnega prava, kar pa zahtevek za plačilo odškodnine ni, je pravilen zaključek v izpodbijani odločbi, da stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva, zato je treba takšno vlogo zavreči.
vrnitev nepremičnine - ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - denacionalizacija
Pravno relevantno dejstvo za presojo ovire po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen je ugotovitev, katera pravica (lastninska pravica ali pravica uporabe) je bila ob nastopu ZDen vpisana v korist lovske družine.
izdaja odločbe - relevantni predpisi - davčni postopek
Postopek se vodi in dejansko stanje ugotavlja na način, ki je predviden v skladu z zakonom, ki velja v času kontrole. Tožeča stranka se zato ne more uspešno sklicevati na načelo materialne resnice in na predpise, ki so začeli veljati kasneje in ki torej še niso bili v veljavi v času inšpekcijske kontrole.
Določb 203. člena ZdavP ni mogoče razumeti in uporabiti na način, ki ga zastopa tožeča stranka. Dolžnost davčnega organa, da izda odločbo, se namreč po presoji sodišča nanaša na kontrolirano pravno ose bo in ne na katerokoli drugo, pri kateri se kontrola (obračuna ali inšpekcijski pregled) sploh ne opravlja.
predkupna pravica - materialno pravo - odobritev pravnega posla
V primeru dvoma je treba ugotoviti, ali posamezna določba ZKZ o uveljavljanju predkupne pravice predstavlja specialno ureditev glede na ureditev po OZ. Uveljavljanje predkupne pravice po 508. členu OZ ne pride v poštev, saj morebitni kupci vse do prejema obvestila upravne enote o tem, kdo je sprejel ponudbo (2. odstavek 21. člena ZKZ), ne morejo vedeti, ali predkupno pravico sploh imajo in ali bodo na podlagi te predkupne pravice prav oni lahko sklenili pravni posel. V obravnavanem primeru je zato po presoji sodišča treba šteti, da določbe 21. člena ZKZ v zvezi s 3. odstavkom 513. člena OZ smiselno izključujejo uporabo določb o uveljavljanju predkupne pravice po 508. členu OZ.
Sklep sam po sebi nima narave splošnega akta, čeprav je bil naslovljen na vse zavezance za plačilo, katerih zemljišča so se urejala s prostorsko ureditvenimi pogoji in zanje ni izdano lokacijsko dovoljenje, ter je bil objavljen v Uradnem listu RS. Ne glede na način objave namreč sodišče meni, da se sklep nanaša na zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih zadevajo določbe občinskega odloka, to pa so odmernemu organu znane ali na podlagi sklicevanja zavezancev na ta sklep določljive osebe. Kljub splošnemu besedilu citirane določbe sklepa gre torej (glede na sistematiko 13. člena občinskega odloka) za individualni upravni akt, ki je v odmernem postopku upošteven, kolikor se nanj stranka izrecno sklicuje.
ZKZ člen 21/1, 19, 19/2, 19/3, 21/1, 19, 19/2, 19/3.
pisna izjava o sprejemu ponudbe - odobritev pravnega posla
Nobenega dvoma torej ni, da mora kupec v primeru, če pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošilja po pošti, to izjavo poslati tako upravni enoti, kot tudi prodajalcu in to priporočeno s povratnico. Sprejem ponudbe je del sklenitve pogodbe, torej prometa s kmetijskim zemljiščem. Način sprejema ponudbe je natančno predpisan v ZKZ, zato se navedena določba 2. odstavka 19. člena ZKZ nanaša tudi nanj. Pravni posel ni potekal v skladu z določbami ZKZ, ker tožeča stranka pisne izjave o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalcem ni dostavila priporočeno s povratnico.
postopek za oceno ogroženosti otroka - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - varstvo otrokovih pravic in koristi
V obravnavanem primeru ne gre za pravno situacijo iz 106. člena ZZZDR, zato sodišče tožbenih navedb v zvezi s pravico do stikov ni obravnavalo. V obravnavanem primeru gre za postopek, ki ga je CSD na pobudo tožnika opravil po uradni dolžnosti na pravni podlagi po 119. členu ZZZDR, po katerem je CSD dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahteva vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Na tem pravnem temelju je dano splošno pooblastilo socialnemu varstvu za ukrepanje za varovanje otrokovih koristi.
ZUP člen 28, 116, 116/1, 116/2, 129, 129/1, 129/1-3.
upravni postopek - davčni postopek - stroški postopka - rok za zahtevo za povrnitev stroškov postopka - prekluzivni rok - izdaja odločbe - zavrženje prepozne zahteve
Presoja, ali je tožnica v skladu s 116. členom ZUP povrnitev stroškov postopka zahtevala pravočasno, torej do izdaje odločbe, ali pa je to pravico zaradi zamude roka, ki je prekluziven, izgubila, je odvisna od odgovora na vprašanje, kdaj se šteje, da je odločba v upravnem postopku izdana. Izdajo odločbe, torej določitev njene vsebine v predpisani obliki, je treba ločiti od vročitve odločbe, to je od začetka njenih učinkov. Tudi 116. člen ZUP pojem izdaje odločbe loči od pojma njene vročitve.