Ob ugotovitvi, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci ter upoštevaje določbo 5. čl. ZENDMPE, je toženka pravilno zaključila, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov.
ZUP člen 229/1, 13, 13/1, 229, 229/1, 13, 13/1, 229. ZGeoD člen 21, 21. ZDU-1 člen 21, 25, 21, 25. ZEN člen 84.
nepravilni pravni pouk - vpis stavbe v kataster stavb - dovoljenost pritožbe - ZUP - zemljiški kataster
Zoper sklep Območne geodetske uprave o vpisu stavb v kataster je dovoljena pritožba na Ministrstvo za okolje in prostor RS, kot na organ druge stopnje.
ZDen člen 19-2, 68, 16, 16/3, 19, 19-2, 68, 16, 16/3, 19. ZGJS člen 76, 76/1ZLNDL člen 1, 1/2, 5, 9, 76, 76/1ZLNDL člen 1, 1/2, 5, 9. ZV člen 2, 2. ZV-1 člen 11/5, 182, 10, 10/2, 11, 11/5, 182, 10, 10/2, 11.
začasna odredba - prenos nepremičnin v začasno uporabo denacionalizacijskemu upravičencu - denacionalizacija
Dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin je izkazana, kadar je verjetno izkazano upravičenje do denacionalizacije in kadar je za nepremičnine, za katere se zahteva prenos v začasno uporabo, verjetno izkazano, da jih je mogoče vrniti v naravi.
ZUP (1986) člen 209, 236, 245, 209, 236, 245. ZDavP člen 21.
davčni postopek - dopolnilni postopek - obrazložitev odločbe
Dopolnilni postopek ima naravo ugotovitvenega postopka. Tožena stranka bi zato morala v okviru ugotovljenega dejanskega stanja v svojo odločbo zajeti tudi zapisnik o dodatnih ugotovitvah ter ga nato presoditi tako po uradni dolžnosti kot v zvezi s pritožbenimi navedbami tožnika.
ZUP člen 214, 251, 214, 251. ZENDMPE člen 100, 100.
ugotovitev dokončnosti meje - zemljiški kataster
Iz upravnih določb ni razvidno, na podlagi katerih uradnih podatkov je upravni organ ugotovil, da so bile koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, zato odločbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih in jih ni mogoče preizkusiti.
dohodnina – odmera dohodnine – olajšava za vzdrževane družinske člane – otrok, starejši od 26 let
Po presoji sodišča je treba določbo 3. odstavka 109. člena ZDoh-1 razlagati tako, da se doba šestih let od dneva vpisa (ki mora biti za priznanje olajšave opravljen do 26. leta starosti) šteje do dokončanja posameznega študija oziroma posamezne stopnje študija ali študijskega programa. Ni namreč mogoče „seštevati“ različnih stopenj v izobraževanju v enoten študij, temveč je to dobo treba šteti od vsakokratnega prvega vpisa v posamezen študij.
Glede na dejstvo, da je bil tožnik po odločbi za brezplačno pravno pomoč pooblaščen za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, je tudi po mnenju sodišča v konkretnem primeru treba šteti, da je tožnik z zastopanjem na glavni obravnavi dne 24. 4. 2007 izvršil zadnje odvetniško opravilo, za katerega je bil po navedeni odločbi pooblaščen. Kljub temu pa je tožba utemeljena, saj je tožena stranka v nasprotju s citiranimi predpisi rok 8 dni za vrnitev napotnice štela od dneva, ko je bila opravljena zadnja odvetniška storitev (zastopanje na glavni obravnavi z razglasitvijo sodbe dne 24. 4. 2007), namesto od dneva, ko je bila napotnica popolna, torej od dneva, ko je bil izstavljen stroškovnik.
zahteva za širokopasovni dostop do internetnih storitev - univerzalna storitev - širokopasovni dostop do internetnih storitev
Zahteva tožnika za širokopasovni dostop do internetnih storitev ne sodi v univerzalno storitev (11. člen ZEKom), torej zahtevana pravica ni oprta na zakon.
V upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka izkazovati pravni interes. Tako mora dokazovati, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja.
Izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na (pravnomočni) ugotovitveni odločbi o državljanstvu z dne 13. 11. 2002, zato tožbeni ugovori, da bi moral biti državljanski status pravnega prednika tožnika ugotovljen na dan 9. 5. 1945 in ne na dan 28. 8. 1945, ne morejo vplivati na odločitev o zadevi.
Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali obravnava tožena stranka prvostopno odločbo kot izvršilni naslov ali pa obravnava tožnikove obračune kot izvršilni naslov, zato je ni mogoče preizkusiti, saj je sama s sabo v nasprotju.
ZDen člen 9, 12, 65, 12, 65, 9. ZUP člen 8, 143, 8, 143.
državljanstvo upravičenca - denacionalizacija
Z opustitvijo izdelave poročila po določbi 65. čl. ZDen ministrstvo ni kršilo pravil postopka, saj izdelava poročila ni obvezna za ministrstva, ki odločajo na prvi stopnji, s posredovanjem dopisa z dne 3. 9. 2007 pa je bila tožniku tudi dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Je pa organ prezrl vsebino zahtevka tožnika, ki je uveljavljal tudi upravičenje po določbi 12. čl. ZDen, kar pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.
akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - odločitve sodne veje oblasti - upravni spor
Sodišče ugotavlja da so bile izpodbijane odločbe izdane v okviru izvrševanja sodne funkcije in ne v okviru izvrševanja upravnih funkcij sodišč. To pa pomeni, da po določbah ZUS-1 ne morejo biti predmet sodnega varstva in presoje ustavnosti v upravnem sporu.
začasna prepoved razpolaganja s premoženjem - začasna odredba - zavezanec za denacionalizacijo - denacionalizacija
Tožeča stranka ne more neuspeha v zavarovanju z začasno odredbo po ZLPP nadomestiti z vložitvijo začasne odredbe po 68. členu ZDen glede nepremičnin, ki so bile vključene v program lastninjenja po ZLPP.
razumnost zadeve - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - pritožba zoper sklep o izvršbi - brezplačna pravna pomoč
Zgolj pavšalno zatrjevanje tožnika o nepravilnem izvršilnem naslovu še ne more biti osnova za presojo o tem, da ocena verjetnosti, ki jo je opravila tožena stranka, ni pravilna.
Ker ima prosilec za azil sodno varstvo v upravnem sporu primarno v smislu presoje zakonitosti in pravilnosti odločitve tožene stranke in le izjemoma tudi na podlagi koncepta spora polne jurisdikcije, in ker je treba pri razlagi predpisov izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec z uveljavitvijo ZMZ imel namen vzdrževati pravni sistem kot notranje usklajeno celoto, je sodišče štelo, da prehodna določba 1. odstavka 140. člena ZMZ velja le za upravni organ in postopke na prvi stopnji odločanja, ne pa tudi za uresničevanje sodnega varstva pred Upravnim sodiščem. V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje neposrednega učinka določila 9. člena Direktive št. 2004/83/EC, ampak za vprašanje posrednega učinka. Omejitvi posrednemu učinku direktive sta načeli pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti. Drži pa, da neimplementirana direktiva ne sme biti uporabljena s strani državnega organa, če organ z neposrednim sklicevanjem na takšno direktivo posamezniku nalaga dolžnosti oziroma obveznosti, kar zaenkrat po sodni praksi SES velja samo za obveznosti v smislu kazenskega prava. Vendar določilo 9. člena Direktive št. 2004/83/EC tožnikom ne nalaga nobene obveznosti, ampak ima zgolj interpretacijsko naravo. Dokazno breme je v upravnem azilnem postopku deljeno tako, da mora prosilec za azil prepričljivo predstaviti, pojasniti in po možnosti z dokazi potrditi zatrjevane okoliščine in dejstva, ki utegnejo biti pomembni za pridobitev azila. Dolžnost tožene stranke pa je, da predložena dejstva in trditve prosilca ter morebitne dokaze oceni ter po potrebi preveri resnično stanje stvari z ustreznimi poročili ali tudi brez njih s konkretnimi vprašanji prosilcu za azil.
V obravnavanem primeru ne gre za pravnomočno končan postopek, zato gre ob pravilni uporabi materialnega prava tožniku pravica do vračila razlike med obračunano in znižano trošarino za blago, ki je na zalogi izven trošarinskega skladišča in je bila zanj že obračunana trošarina.
vračilo trošarine - ocena davčne osnove - posebna evidenca o namenski porabi trošarinskega izdelka - trošarina
Tožnik predpisanih posebnih evidenc po Odredbi o vračilu trošarine za mineralna olja, ki se porabijo za industrijsko - komercialni namen, ni vodil, zato je prvostopni organ pristopil k oceni davčne osnove na podlagi 39. člena ZDavP, ki se uporablja glede vseh vprašanj postopka, ki niso določena z ZTro (2. odstavek 61. člena ZTro). Ne more pa sodišče preizkusiti po vsebini ocenjeno porabo goriva. Tudi tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način je prvostopni organ ocenil "dejansko" porabo goriva za predvidne namene, za katere obstoja pravica do vrnitve trošarine, oziroma po kakšni metodologiji je opravil oceno po 39. členu ZDavP. Sama metodologija ocene je stvar konkretnega carinskega organa, ki pa mora biti pojasnjena tako, da jo je mogoče preizkusiti, tako po načinu kot numerično. Davčni organ lahko sicer pri cenitvi uporabi različne metode, da ugotovi resnični namen porabe mineralnega olja, kar pa mora obrazložiti tako, da ni nobenega dvoma v pravilnost izračuna.