ZDR člen 31, 31/1, 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo – vezanost na odločitev socialnega sodišča – zagovor
Tožničina pravica do zagovora ni bila kršena, čeprav na zapisnik o zagovoru niso bila povzete njene navedbe o zdravstvenem stanju, ki naj bi opravičevalo izostanek z dela.
delna sodba – sodba na podlagi pripoznave – pritožba
Pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, kadar tožena stranka drugega pritožbenega razloga (da naj bi bila izjava o pripoznavi podana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače) ni uveljavljala. Ker sodišče prve stopnje z izpodbijano delno sodbo na podlagi pripoznave ni odločalo o celotnem delu tožbenega zahtevka, temveč le o tistem delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožena stranka v odgovoru na tožbo jasno in nedvoumno pripoznala, in da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo.
Čeprav je tožnica zahtevala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (namesto reintegracije), ker se je v času sodnega postopka zaposlila pri drugem delodajalcu, je upravičena do odškodnine po 118. členu ZDR.
Tožena stranka se je z umikom tožbe strinjala, priglasila je tudi svoje pritožbene stroške, pri čemer pa se o s strani tožeče stranke zatrjevanem dejstvu, da je vtoževani dolg „medtem poravnala“ ni izjavila. To pa pomeni, da dejstvo, da je tožena stranka vtoževano terjatev po vložitvi tožbe poravnala, v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno in bi ga bilo treba obravnavati v smislu 2. odst. 214. člena ZPP. Ker nespornih dejstev ni treba dokazovati, je okoliščina, da tožeča stranka ni predložila dokaza o izpolnitvi tožene stranke, nerelevantna.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev tožbe
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki in ne sodišču. Ker stranki tožba ni bila pravilno vročena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba in ne vrnitev v prejšnje stanje.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 88/1, 133, 133/1, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – pogoji za zaznambo izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi kot podlaga za vpis
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače.
narok za glavno obravnavo – izostanek z naroka – fikcija umika tožbe
Tožnik je bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu tudi opozorjen na posledice, če se naroka ne bo udeležil. Kljub temu na narok ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in je postopek ustavilo.
nujni delež – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – drugi dediči
Čeprav določba 2. odst. 8. čl. ZPVAS govori o „drugih dedičih“, so to glede na nadaljnje besedilo, da imajo ti le pravico do izplačila njunega deleža v denarju, le nujni dediči v skladu z ZD.
Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – obličnost posredniške pogodbe – naknadni ustni dogovor o neplačilu provizije
Pisna oblika posredniške pogodbe je predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank. Namen predpisane obličnosti pogodbe o posredovanju je varno in skrbno nepremičninsko poslovanje ter varstvo naročitelja.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede vštevanja dohodka, ki ga je prejel tožnik, ko je od leta 1977 do leta 1991 na delovnem mestu sprevodnika opravljal delo preko polnega delovnega časa, v pokojninsko osnovo ni bistveno le, ali je bilo takšno delo označeno kot poseben delovni pogoj po splošnem aktu delovne organizacije, ampak tudi, da je bilo v skladu z tedaj veljavno delovno pravno zakonodajo.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker je sodna poravnava med strankama sporna, bi pravilna uporaba materialnega prava narekovala ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov. Sodišče je ugotavljalo le namen enega od pogodbenikov, pri čemer le-tega ni zaslišalo. Opustitev zaslišanja pogodbenikov predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev določb postopka.
priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - denacionalizacijski postopek
Priposestvovanje v času od uveljavitve ZDen za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, ni bilo mogoče.
V skladu z določbo 88. člena ZDen so nični vsi pravni posli in enostranske izjave volje glede premoženja, za katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Povzeta določba se v sodni praksi razlaga široko. Tako so nični tudi tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v zvezi s premoženjem, za katerega je denacionalizacijski postopek sicer tekel, pa upravičencem kasneje sploh ni bilo vrnjeno ali pa ni bilo vrnjeno v naravi. Nedopustno bi bilo, da bi bili pridobitelji na podlagi perfektnih pravnih poslov v slabšem položaju od subjektov, ki bi nepremičnino priposestvovali.
Hipotekarni dolžnik, ki je plačal dolg, ker bi bilo sicer z izvršbo poseženo na njegovo nepremičnino, ima regresni zahtevek proti glavnemu dolžniku na podlagi pravila o zakoniti subrogaciji.
denarna socialna pomoč – pogoji za pridobitev – stalno prebivališče
Za odločitev o tem, ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v celotnem znesku, je bistveno vprašanje, ali na istem naslovu dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po ZSV in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, in ne le, ali ima na istem naslovu prijavljeno stalno prebivališče.
nadomestilo za uporabo tuje stvari – pravnomočno razsojena stvar – višina uporabnine – metode ugotavljanja višine uporabnine
Višina nadomestila za uporabo tuje stvari se ugotavlja za nazaj in vedno predstavlja neko oceno tožnikovega prikrajšanja, ki naj se čim bolj približa realnemu nadomestilu. Metode njenega izračuna so različne, a še vedno le ocene njene vrednosti, saj je za nazaj vrednost, ki bi bila res dosežena, nemogoče natančno izračunati.