redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – vročanje
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je začel teči, ko je tožena stranka tožnika napotila na čakanje na delo, saj je že tedaj potreba po njegovem delu prenehala.
obstoj poslovnega razmerja – izvajalec srednješolskega programa - neplačani del šolnine – obveznost plačila šolnine – pripoznava dolga na podlagi delnega plačila
Za ugotovitev o pripoznavi dolga na podlagi delnega plačila namreč ne zadošča zgolj ugotovitev golega dejstva delnega plačila, temveč mora iz ugotovljenega dejanskega substrata zadeve jasno izhajati, da je tožena stranka z ugotovljenim konkludentnim ravnanjem pripoznala tudi vse njegove pravne posledice.
Določbe ZZZDR o obveznosti staršev do otrok ne ustanavljajo zaveze staršev v zvezi s preživljanjem njihovih otrok v razmerju do tretjih, temveč predpisujejo obveznosti zgolj v razmerju med starši in otroki. Določbe ZZZDR zato ne morejo biti (samostojni) pravni temelj za odgovornost staršev do tretjih iz naslova izobraževanja njihovih otok.
navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – nedopustne pritožbene novote
V pritožbi zatrjevana dejstva, da bo tožnica porabila prihranke za popravilo zob in za napeljavo centralnega ogrevanja v stanovanju ter da ima zdravstvene težave in s tem v zvezi povečane izdatke, so nedovoljene pritožbene novote, saj teh trditev v predlogu ni podala, čeprav bi to lahko storila.
ZJC člen 5, 8. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cesta člen 19. OZ člen 131.
vzdrževanje cest
Vzdrževalec ceste, ki je prevzel dolžnost vzdrževanja avtoceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa; glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala tabla pokončne zapore, pa te obveznosti očitno ni izpolnil. Pravilna uporaba materialnega prava namreč pripelje do zaključka, da obveznost rednega vzdrževanja prometnih površin pomeni tako vzdrževanje, da je omogočen varen in neoviran promet.
Vodovodno omrežje je v izključni lasti tožeče stranke, lastniki objektov pa plačujejo vodo po stanju števca oz. glede na porabo. Ker v konkretnem primeru ne gre za solastnino na vodovodnem omrežju, lastniki objektov niso dolžni prispevati k obnovi le-tega, temveč je strošek obnove v celoti dolžna poravnati tožeča stranka.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 270, 270/3, 272. ZPIZ-1 člen 7, 15, 48, 228. ZDavP-2 člen 2, 2/3. ZUP člen 147.
začasna odredba – lastnost zavarovanca – družbeništvo – plačilo prispevkov – težko nadomestljiva škoda
Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena, saj za tožnika z izdajo izpodbijane dokončne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot lastnik zasebne družbe, ki je le ugotovitvena, ni nastala škoda (in tudi ni nobene nevarnosti, da bi mu nastala težko nadomestljiva škoda). Ta odločba tudi ne pomeni, da je nastala obveznost plačila prispevkov za določen obdobje in v določeni višini, saj bo o tem odločila davčna uprava.
URS člen 35. ZZZDR člen 106, 106a. ZPP člen 410, 411.
pravica do stikov – ukinitev stikov – svoboda ravnanja otrok
Ob dejanskih ugotovitvah, da 14 letni otroci stike z očetom (ki so bili izvajani pod nadzorstvom CSD) kategorično zavračajo, da jih doživljajo travmatično ter da jih je že sama misel na stike spravljala v pristno stisko, zaradi česar izvedenka ocenjuje, da stiki niso v njihovo korist, je odločitev o začasni ukinitvi stikov (z začasno odredbo), pravilna.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – spor iz opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika
Med pravdnima strankama ni sporno, da je dolžnik samostojni podjetnik in da gre za spor iz njunega medsebojnega pogodbenega razmerja, ki izhaja tudi iz opravljanja pridobitne dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, zato gre za gospodarski spor.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
V 86. členu ZZK-1 je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. V 88. členu istega zakona pa je določeno, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – opravičljiva zamuda
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena.
Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Pomanjkanje finančnih sredstev na računu tožene stranke predstavlja okoliščino, ki je bila toženi stranki gotovo znana in je izključno na njeni strani.
ZOZP člen 2, 2/1, 2a, 7, 7/2, 7/3, 22. ZPP člen 8.
sprememba lastništva vozila – prometna nesreča - regres zavarovalnice – veljavnost pogodbe – odgovorna oseba – zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje prometnega sredstva
Tožnica (zavarovalnica) ima, upoštevajoč dejstvo, da je toženec odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju vozila, pravico od zavarovanca in odgovornih oseb uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.
Regresni zahtevek zavarovalnice zoper toženca - odgovorno osebo, ki sicer ni pogodbena stranka predmetne (v skladu z 22. členom ZOZP) veljavne zavarovalne pogodbe, na podlagi katere je tožnica (zavarovalnica) oškodovanki v prometni nesreči izplačala odškodnino, temelji na 7. členu ZOZP.
ovire za odpust obveznosti – nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika
Standard, ki je zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, „da je dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven. Namen navedene določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, pri čemer pa je potrebno upoštevati, ali so morebiti tudi upniki pri tem sami ravnali neodgovorno in lahkomiselno.
kompleksna poškodba stopala – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
S pavšalnimi trditvami pritožnice, da primera iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nista primerljiva (gre za težje posledice in starejše zadeve), pri čemer pa ne ponudi zadev, ki bi bile po njenem primerljive, pravilnosti odmere odškodnine po objektivnem kriteriju, ne more uspešno izpodbiti. Zadevi, ki ju je upoštevalo sodišče prve stopnje sta primerljivi, saj gre za podobne poškodbe in le nekoliko težje posledice. Primerjava se opravlja s preračunom na povprečno število plač, zato so upoštevne tudi starejše zadeve.
Ocena izvedenca, da gre pri tožniku za 20 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti, na katero se sklicuje toženka v oporo trditvi, da je tožniku priznana previsoka odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni merilo za odmero odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine je odvisna od intenzivnosti bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi vseh omejitev v njegovih življenjskih aktivnostih.
nujni delež – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – drugi dediči
Čeprav določba 2. odst. 8. čl. ZPVAS govori o „drugih dedičih“, so to glede na nadaljnje besedilo, da imajo ti le pravico do izplačila njunega deleža v denarju, le nujni dediči v skladu z ZD.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.
preživljanje mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka
Dolžnost preživninskega zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov, ampak tudi iz njegovega premoženja. Sodišče poleg tega upošteva tudi tiste zmožnosti, ki jih je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni preživninsko obveznost.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede vštevanja dohodka, ki ga je prejel tožnik, ko je od leta 1977 do leta 1991 na delovnem mestu sprevodnika opravljal delo preko polnega delovnega časa, v pokojninsko osnovo ni bistveno le, ali je bilo takšno delo označeno kot poseben delovni pogoj po splošnem aktu delovne organizacije, ampak tudi, da je bilo v skladu z tedaj veljavno delovno pravno zakonodajo.