izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela
Četudi tožena stranka v zvezi s predhodnimi kršitvami tožnika (zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta) ni ukrepala, to ne pomeni, da je takšno ravnanje tolerirala in da kasneje zaradi istovrstnih kršitev ne bi mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 35, 37, 37/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – konkurenčna prepoved – rok za podajo odpovedi
Ob zaključku, da ravnanje, ki je tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja ravnanje, ki nasprotuje prepovedi konkurence (opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost tožene stranke, brez njenega pisnega dovoljenja), ni treba ugotavljati, ali gre za kršitev še katere druge obveznosti iz delovnega razmerja.
obstoj delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take (ustne) pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le v za to predpisanih rokih, konkretno v 30-dnevnem roku od prenehanja veljavnosti (domnevne) pogodbe o zaposlitvi oziroma od prenehanja delovnega razmerja.
preživljanje mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka
Dolžnost preživninskega zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov, ampak tudi iz njegovega premoženja. Sodišče poleg tega upošteva tudi tiste zmožnosti, ki jih je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni preživninsko obveznost.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede vštevanja dohodka, ki ga je prejel tožnik, ko je od leta 1977 do leta 1991 na delovnem mestu sprevodnika opravljal delo preko polnega delovnega časa, v pokojninsko osnovo ni bistveno le, ali je bilo takšno delo označeno kot poseben delovni pogoj po splošnem aktu delovne organizacije, ampak tudi, da je bilo v skladu z tedaj veljavno delovno pravno zakonodajo.
Ker je sodna poravnava med strankama sporna, bi pravilna uporaba materialnega prava narekovala ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov. Sodišče je ugotavljalo le namen enega od pogodbenikov, pri čemer le-tega ni zaslišalo. Opustitev zaslišanja pogodbenikov predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev določb postopka.
105.a člen ZPP določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Plačana mora biti najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila.
kompleksna poškodba stopala – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
S pavšalnimi trditvami pritožnice, da primera iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nista primerljiva (gre za težje posledice in starejše zadeve), pri čemer pa ne ponudi zadev, ki bi bile po njenem primerljive, pravilnosti odmere odškodnine po objektivnem kriteriju, ne more uspešno izpodbiti. Zadevi, ki ju je upoštevalo sodišče prve stopnje sta primerljivi, saj gre za podobne poškodbe in le nekoliko težje posledice. Primerjava se opravlja s preračunom na povprečno število plač, zato so upoštevne tudi starejše zadeve.
Ocena izvedenca, da gre pri tožniku za 20 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti, na katero se sklicuje toženka v oporo trditvi, da je tožniku priznana previsoka odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni merilo za odmero odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine je odvisna od intenzivnosti bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi vseh omejitev v njegovih življenjskih aktivnostih.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – spor iz opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika
Med pravdnima strankama ni sporno, da je dolžnik samostojni podjetnik in da gre za spor iz njunega medsebojnega pogodbenega razmerja, ki izhaja tudi iz opravljanja pridobitne dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, zato gre za gospodarski spor.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
V 86. členu ZZK-1 je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. V 88. členu istega zakona pa je določeno, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0068207
ZIZ člen 62, 62/2. ZArbit člen 11, 11/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost arbitraže
Ugovor krajevne pristojnosti in ugovor pristojnosti arbitraže se upoštevata le, če sta podana v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 88/1, 133, 133/1, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – pogoji za zaznambo izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi kot podlaga za vpis
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače.
narok za glavno obravnavo – izostanek z naroka – fikcija umika tožbe
Tožnik je bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu tudi opozorjen na posledice, če se naroka ne bo udeležil. Kljub temu na narok ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in je postopek ustavilo.
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
Tožeča stranka toženca ni ustrezno opominjala. Tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bil opomin ustrezno obrazložen, kar pomeni, da so bili v njem navedeni razlogi, zaradi katerih naj bi toženec grobo kršil temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Le na takšen način bi bilo tožencu omogočeno, da vsebinsko ugovarja očitanim kršitvam.
odvetniška tarifa – stroški postopka – nagrada za narok
Zakon o odvetniški tarifi je določil tri glavne nagrade, nagrado za sporazum, nagrado za postopek in nagrado za narok. Izjeme od načela ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi je posebej določil. Tako je na primer posebej določeno v kazenskih postopkih, da se nagrada za narok prizna za vsak dan glavne obravnave. Takšne določbe tarifna številka 3102 ne vsebuje, kar pomeni, da ne odstopa od prej navedenega načela in da gre torej odvetniku nagrada za narok le enkrat, ne glede na to, koliko narokov je v zadevi bilo in koliko narokov se je udeležil.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – osebno vročanje – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem sodnega pisanja – odgovor na tožbo
Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.
Ker zakonska ureditev lovstva, posebej pa lovske pravice, po presoji Ustavnega sodišča ne nasprotuje Ustavi, saj med drugim ne posega v pravice iz 33., 67. in 74. člena Ustave, očitana protipravnost ravnanja države pri urejanju lovske pravice ni podana.