Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnega roka, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožnici poravna terjatve iz naslova stroškov prevoza na delo in z dela, stroškov prehrane med delom, plače in regresa za letni dopust, pritožbenih navedb o delnem plačilu ni mogoče upoštevati, saj iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Uporaba kriterija ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki sicer podlaga za obračunavanje plač v skladu z internim aktom tožene stranke, v postopku določanja presežnih delavcev je pravilna in zakonita.
Poslovni delež družbenika preneha z dnem izstopa družbenika iz družbe. Pri zakonskem izstopu na podlagi tožbe družbenika, s katero zahteva od družbe izstop, preneha družbenikov poslovni delež z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, ki ima oblikovalni učinek. Zato se vrednost njegovega poslovnega deleža oceni na dan pravnomočne sodne odločbe o izstopu družbenika iz družbe.
Po določilu 23. člena Ustave RS ima vsakdo med drugim pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Zato je treba tarifno št. 30010 ZST-1, ki predpisuje 33,00 EUR takse za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, tolmačiti tako, da je takse prosta pritožba proti sklepu, s katerim sodišče prve stopnje zavrne predlog stranke za taksno oprostitev. Drugačno tolmačenje te tarifne št. utegne pripeljati do tega, da spis pritožbenemu sodišču do neskončnosti ne bi bil predložen zaradi odločitve o pritožbi proti sodbi. To pa bi pomenilo kršitev ustavno zagotovljene pravice do pritožbe.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-1, 170. ZRLI člen 42, 43. ZVDZ člen 24, 26, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – izostanek z dela – volitve
Tožena stranka je tožnici neutemeljeno in nezakonito izdala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, češ da je na delovno soboto neopravičeno izostala z dela. Odsotnost tožnice z dela ni bila neopravičena, ampak je temeljila na opravičeni odsotnosti zaradi izpolnjevanja državljanskih dolžnosti tožnice kot članice volilnega odbora (za kar ji je bila tožena stranka kot delodajalec dolžna omogočiti odsotnost z dela). Zaradi nezakonitega pisnega opozorila je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljanega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno tj. v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom., Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje., Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je z uporabo Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom nepravilno uporabilo materialno pravo, saj se ta pravilnik uporablja zgolj za izvršitelje. Nepravilna bi bila tudi uporaba Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje, saj je bil ta dne 29.9.2007 s Pravilnikom o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku, razveljavljen.
Ob upoštevanju teritorialne razdeljenosti trga in omejenega števila ponudnikov koncesijskih storitev (dejavnost lekarništva) je treba upoštevati, da je koncesionarju z odvzemom koncesije in podelitvijo koncesije drugemu koncesionarju, dejansko onemogočen ponovni vstop na trg in s tem opravljanje dejavnosti. V tem primeru bi torej neutemeljeno odpovedana koncesijska pogodba povzročila nepovratno stanje, katerega nastanek želi tožeča stranka preprečiti prav s predlagano začasno odredbo.
Tožeča stranka bi se morala že pred tožbo prepričati o obstoju zavarovalnega kritja in pridobiti tako zavarovalno polico kot splošne pogoje, veljavne v času sklenitve pogodbe z dne 04. 06. 2004. Ker tega ni storila, ne more prevaliti pravdnih stroškov na toženo stranko.
V pritožbi tožeča stranka vztraja, da je pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, temeljila na pogodbi med toženo stranko in V. in da je vsa opravila v zvezi s pripravo, izvajanjem del, kontrolo in predpisi za predajo del opravljala sama tožeča stranka. Vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je tožena stranka sklenila s tožečo stranko samostojno pogodbo in bi morala zato tudi sama v primeru eventualnih napak izvršenih del konkretizirano in v rokih, določenih v 2. odstavku 633. člena in v 634. členu OZ, o tem obvestiti tožečo stranko.
ZDR člen 235, 235/2. ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 18, 18/1, 24.
sprememba delodajalca – začasni prevzem – mirovanje pravic – odškodnina za čas odpovednega roka – odpravnina
Tožeče stranke so v času veljavnosti ZTPDR začasno prešle k drugotoženi stranki, v tem času jim je delovno razmerje pri prvotoženi stranki mirovalo. Pri presoji njihovega pravnega položaja je zato bistveno, ali so imele pravico do vrnitve k prvotoženi stranki in ali je potreba po opravljanju njihovega dela pri prvotoženi stranki prenehala, saj bi bile v tem primeru upravičene do nadomestila plače za čas odpovednega roka in do odpravnine po 2. odst. 235. člena ZDR.
V obravnavanem sporu se ne uporablja določba 118. čl. ZDR (o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), ker ne gre za spor o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
obstoj delovnega razmerja – prenehanje delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take (ustne) pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar le v za to predpisanih rokih, konkretno v 30-dnevnem roku od prenehanja veljavnosti (domnevne) pogodbe o zaposlitvi oziroma od prenehanja delovnega razmerja.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 167, 179. ZVZD člen 5. ZPP člen 324.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – odškodnina za nepremoženjsko škodo – renta – nadurno delo – dopolnilna sodba
Dopolnilna sodba je samostojen sodni akt oziroma odločitev, ki mora imeti vse sestavine, to je uvod, izrek, obrazložitev ter pravni pouk.
Pri odločanju o tožbenem zahtevku za plačilo rente zaradi manjše plače, ki je posledica nesreče pri delu, se ne upoštevajo dohodki, ki jih je imel delavec pred nesrečo pri delu iz naslova nadurnega dela.
V skladu z načelom materialnoprocesnega vodstva (člen 285 ZPP) je sodišče prve stopnje tožečo stranko pred glavno obravnavo upravičeno pozvalo (člen 286.a ZPP), naj pisno dopolni in dodatno obrazloži svoje predhodne (pomanjkljive) navedbe in naj v tej zvezi predlaga dodatne dokaze, pri čemer pa je kljub temu obema strankama dovolilo, da sta najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo lahko navajali vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, oziroma ponudili dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb. V tej zvezi sta se stranki na tem naroku lahko tudi izjavili o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, ki ga uveljavlja tožeča stranka od toženke – nekdanje delavke, ni utemeljen, saj odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče pripisati toženki. Poročilo, ki ga je toženka pripravila, ni bilo vsebinsko popolnoma nekvalitetno in neprimerno za oddajo, škoda pa je tožeči stranki nastala zaradi njenega ravnanja, ker poročila ni posredovala naprej.
149. čl. ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu presoja samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno sodišče torej v skladu s tem načelom presoja le vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in le v obsegu, ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po 31. in 32. čl. ZZK-1 in ali iz njega izhaja, da je to nično. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-6, 47, 52, 59. ZZ člen 29, 29/3. ZOFVI člen 47, 47/2. ZSDU člen 1, 1/3.
kolektivni delovni spor – volitve – svet zavoda – predstavniki delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – vzgoja in izobraževanje – bistvena kršitev postopka volitev – glasovnica
Nepravilna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu članov sveta šole (glasovnice so bile sestavljene tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu vseh štirih članov sveta na enak način, ne pa posamezno za vsakega od odpoklicanih članov, kar ni bilo skladno z akti šole), predstavlja razlog na ugotovitev nezakonitosti volitev, ker je nepravilna vsebina glasovnic (do spremembe glasovnic je prišlo le na podlagi odločitve predsednice volilne komisije in ne na podlagi odločitve celotne volilne komisije) bistvena kršitev postopka volitev, ki je oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.
obstoj poslovnega razmerja – izvajalec srednješolskega programa - neplačani del šolnine – obveznost plačila šolnine – pripoznava dolga na podlagi delnega plačila
Za ugotovitev o pripoznavi dolga na podlagi delnega plačila namreč ne zadošča zgolj ugotovitev golega dejstva delnega plačila, temveč mora iz ugotovljenega dejanskega substrata zadeve jasno izhajati, da je tožena stranka z ugotovljenim konkludentnim ravnanjem pripoznala tudi vse njegove pravne posledice.
Določbe ZZZDR o obveznosti staršev do otrok ne ustanavljajo zaveze staršev v zvezi s preživljanjem njihovih otrok v razmerju do tretjih, temveč predpisujejo obveznosti zgolj v razmerju med starši in otroki. Določbe ZZZDR zato ne morejo biti (samostojni) pravni temelj za odgovornost staršev do tretjih iz naslova izobraževanja njihovih otok.