ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 4, 7.
prijava terjatve v stečajnem postopku po odvetniku – zavrženje vloge – elektronska oblika
2. odst. 7. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti določa, da se za vlaganje elektronskih vlog uporabljajo (smiselno tudi za odvetnike) pravila, določena v 2. členu Pravilnika o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Ob uporabi teh pravil pa so po 01. 01. 2011 dolžni tudi odvetniki vlagati vloge v elektronski obliki (vendar še ne preko portala e-sodstvo).
Edino pravno sredstvo, ki je dopustno zoper izdani plačilni nalog po ZST-1 je ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (5. odstavek 34. člena ZST-1). Razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse je utemeljena le v primeru, da sodišče ugodi ugovoru, da je taksa napačno odmerjena ali že plačana.
Ker je bila tožeča stranka opozorjena na posledice neplačila sodne takse in sodne takse ni plačala v roku, določenem v sklepu z dne 25. 10. 2010, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da se šteje tožba za umaknjeno.
odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnost
Uporaba kriterija ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki sicer podlaga za obračunavanje plač v skladu z internim aktom tožene stranke, v postopku določanja presežnih delavcev je pravilna in zakonita.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk
Do izbrisa štirih kazenskih točk na podlagi opravljanega izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo so upravičeni le tisti storilci, ki tak program opravijo uspešno, v celoti in pravočasno tj. v roku, ki je določen v napotilu na izobraževanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – poseg v zasebnost
Tožnica ni navedla, da je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi slabega zdravstvenega stanja, temveč da je bilo diskriminatorno ravnanje tožene stranke v tem, da je pri njeni osebni zdravnici preverjala, če je upravičeno v bolniškem staležu, ter jo nezakonito zasledovala po detektivu. Takšna trditvena podlaga ne opredeljuje diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja oz. drugih osebnih okoliščin, kot so navedene v 6. čl. ZDR, temveč kvečjemu kaže na to, da je tožena stranka morda prekomerno posegla v tožničino pravico do zasebnosti, kar pa ni stvar presoje v konkretnem delovnem sporu, saj tožnica iz tega naslova ne vtožuje odškodnine.
Tožena stranka je izbrala tožnico za presežno delavko, ker je v kolektiv prišla zadnja in ker je imela najmanj delovnih izkušenj. Takšno ravnanje je zakonito, zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, očitek diskriminacije pa ni utemeljen.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom., Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje., Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je z uporabo Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom nepravilno uporabilo materialno pravo, saj se ta pravilnik uporablja zgolj za izvršitelje. Nepravilna bi bila tudi uporaba Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje, saj je bil ta dne 29.9.2007 s Pravilnikom o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku, razveljavljen.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – odjava vozila – prenehanje pogodbe – pacta sunt servanda
Zakon (ne OZ in ne ZOZP) na dejstvo odjave vozila iz prometa ne navezuje pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. Tudi uporaba analogije s položajem iz 952. člena OZ ali 22. člena ZOZP ne pride v poštev, saj položaji v bistvenih prvinah niso primerljivi. Opisana pravna posledica bi sicer lahko izhajala iz pogodbenega prava, vendar nobena od strank takšnega pogodbenega prava ni zatrjevala.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - vročanje pravni osebi
Vročitev pravni osebi je pravilno opravljena z izročitvijo pisanja kateremu koli delavcu v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Pri tem ni treba, da vročevalec najprej poskuša z vročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, saj je stvar notranje organizacije pravne osebe, da odredi, kako se pisanja sprejemajo. Četudi pisanje sprejme delavec, ki za to nima nobenega pooblastila, to na pravilnost vročitve ne vpliva.
Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnega roka, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo.
ZFPPIPP člen 123a. ZFPPIPP-C člen 87, 87/3, 87/4. Pravilnik eINS člen 4, 6, 7, 7/1. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
napačen pravni pouk - vlaganje pritožbe v elektronski obliki
Napačen (pomanjkljiv) pravni pouk stranki ne more škodovati. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba pravno sredstvo šteti za pravilno vloženo. Dolžničin odvetnik je torej pridobil že pred 1.1.2011 pravico vložiti pritožbo v pisni obliki in čeprav se rok do 1.1.2011 še ni iztekel, s 1.1.2011 zato ni mogel te pravice izgubiti.
ZDR člen 235, 235/2. ZTPDR člen 20. ZDR/90 člen 18, 18/1, 24.
sprememba delodajalca – začasni prevzem – mirovanje pravic – odškodnina za čas odpovednega roka – odpravnina
Tožeče stranke so v času veljavnosti ZTPDR začasno prešle k drugotoženi stranki, v tem času jim je delovno razmerje pri prvotoženi stranki mirovalo. Pri presoji njihovega pravnega položaja je zato bistveno, ali so imele pravico do vrnitve k prvotoženi stranki in ali je potreba po opravljanju njihovega dela pri prvotoženi stranki prenehala, saj bi bile v tem primeru upravičene do nadomestila plače za čas odpovednega roka in do odpravnine po 2. odst. 235. člena ZDR.
V obravnavanem sporu se ne uporablja določba 118. čl. ZDR (o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi), ker ne gre za spor o ugotovitvi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
URS člen 37, 37/1. ZDR člen 182, 182/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – vzročna zveza – dokazovanje – tajnost pisem in drugih občil – poseg v zasebnost
Ustavno zagotovljena tajnost pisem in drugih občil se nanaša tudi na elektronska sporočila, shranjena v obliki datotek na trdem disku računalnika. Ni namreč mogoče šteti, da bi se toženec (delavec) s tem, ko naj bi elektronska sporočila shranil na trdem disku, s konkludentnim ravnanjem odpovedal pravici do zasebnosti, ker je bil dostop do teh datotek mogoč brez posebnega gesla. Le v kolikor bi toženec podal izrecno soglasje, da tožeča stranka (delodajalec) lahko uporabi te datoteke, bi jih bilo dopustno upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi delavci odšli k drugemu delodajalcu zaradi ravnanja toženca, ni podana vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem (nagovarjanjem delavcev k prestopu k drugemu delodajalcu) in škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi dviga plač delavcem, ki so ostali v delovnem razmerju.
ZFPPIPP člen 68, 68/1, 68/2, 164. ZGD-1 člen 495, 496, 498, 498/3. OZ člen 86, 86/2, 1028.
prerekanje terjatev – verjetno izkazana terjatev – poroštvo – ohranjanje osnovnega kapitala – vračilo prepovedanih plačil – posojila družbi namesto lastnega kapitala – načelo ohranjanja osnovnega kapitala – pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave
Namen 495. člena v povezavi s 496. členom ZGD-1, da se vzpostavi obveznost vračila prepovedanih plačil, vendar samo v razmerju proti družbeniku. S 495. členom ZGD-1 je prepovedano plačilo dolžnikovemu družbeniku in če je tako plačilo kljub temu opravljeno, ga je dolžan družbenik skladno s 496. členom ZGD-1 vrniti. To pomeni, da bi imel dolžnik v primeru plačila po poroštvu terjatev do družbenika iz dveh pravnih naslovov: iz naslova poroštva po 1028. členu OZ in iz naslova vračila prepovedanih plačil po 496. členu ZGD-1. Prepovedano je (gospodarsko gledano) neodplačno razpolaganje v korist družbenika.
Prvi odstavek 695. čl. OZ določa, da je prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. Za takšno razmerje pa zakon ne določa rokov, kot veljajo po 2. odst. 692. čl. OZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela
Četudi tožena stranka v zvezi s predhodnimi kršitvami tožnika (zamujanje na delo, zapuščanje delovnega mesta) ni ukrepala, to ne pomeni, da je takšno ravnanje tolerirala in da kasneje zaradi istovrstnih kršitev ne bi mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožnik je pri toženi stranki zaposlen kot policist. Glede na status in specifičnost tega dela je tožena stranka zahtevala, da zaposleni poskrbijo za osebno urejenost. Zato je tožnikovo ravnanje, ko je pred nastopom dela prišel v službo in nameraval opraviti osebno higieno v prostorih tožene stranke, ki so bili za to namenjeni in je takšno uporabo tožena stranka tudi dopuščala, šteti kot ravnanje v povezavi z opravljanjem njegovih službenih dolžnosti in torej v funkcionalni zvezi z delom.
ZDR člen 35, 37, 37/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – konkurenčna prepoved – rok za podajo odpovedi
Ob zaključku, da ravnanje, ki je tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja ravnanje, ki nasprotuje prepovedi konkurence (opravljanje enake dejavnosti, kot je dejavnost tožene stranke, brez njenega pisnega dovoljenja), ni treba ugotavljati, ali gre za kršitev še katere druge obveznosti iz delovnega razmerja.
obstoj poslovnega razmerja – izvajalec srednješolskega programa - neplačani del šolnine – obveznost plačila šolnine – pripoznava dolga na podlagi delnega plačila
Za ugotovitev o pripoznavi dolga na podlagi delnega plačila namreč ne zadošča zgolj ugotovitev golega dejstva delnega plačila, temveč mora iz ugotovljenega dejanskega substrata zadeve jasno izhajati, da je tožena stranka z ugotovljenim konkludentnim ravnanjem pripoznala tudi vse njegove pravne posledice.
Določbe ZZZDR o obveznosti staršev do otrok ne ustanavljajo zaveze staršev v zvezi s preživljanjem njihovih otrok v razmerju do tretjih, temveč predpisujejo obveznosti zgolj v razmerju med starši in otroki. Določbe ZZZDR zato ne morejo biti (samostojni) pravni temelj za odgovornost staršev do tretjih iz naslova izobraževanja njihovih otok.
149. čl. ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu presoja samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Zemljiškoknjižno sodišče torej v skladu s tem načelom presoja le vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in le v obsegu, ali ima vse sestavine, ki jih mora imeti po 31. in 32. čl. ZZK-1 in ali iz njega izhaja, da je to nično. Zemljiškoknjižno sodišče pa ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-6, 47, 52, 59. ZZ člen 29, 29/3. ZOFVI člen 47, 47/2. ZSDU člen 1, 1/3.
kolektivni delovni spor – volitve – svet zavoda – predstavniki delavcev – sodelovanje delavcev pri upravljanju – vzgoja in izobraževanje – bistvena kršitev postopka volitev – glasovnica
Nepravilna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu članov sveta šole (glasovnice so bile sestavljene tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu vseh štirih članov sveta na enak način, ne pa posamezno za vsakega od odpoklicanih članov, kar ni bilo skladno z akti šole), predstavlja razlog na ugotovitev nezakonitosti volitev, ker je nepravilna vsebina glasovnic (do spremembe glasovnic je prišlo le na podlagi odločitve predsednice volilne komisije in ne na podlagi odločitve celotne volilne komisije) bistvena kršitev postopka volitev, ki je oz. bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev.