zamudna sodba – plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – regres za letni dopust
Ob upoštevanju fikcije vročitve tožbe in ker tožena stranka v predpisanem zakonskem roku ni podala odgovora na tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo plače, stroškov prehrane in prevoza ter regresa za letni dopust izhaja iz zatrjevanih dejstev o neizpolnjenih denarnih obveznostih tožene stranke do tožnika. Ta dejstva tudi niso v nasprotju s predloženimi listinami ali z dejstvi, ki so splošno znana.
ZDR člen 90, 90/3 90/4, 109. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154.
odpravnina – sorazmerni del odpravnine – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – stroški postopka
Glede na to, da je bila tožniku po novi pogodbi o zaposlitvi določena nižja osnovna bruto plača kot po odpovedani pogodbi o zaposlitvi in da je tožnikova nova zaposlitev glede na prejšnjo neustrezna, je ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi upravičen do 1/3 odpravnine, kot bi jo prejel, če ne bi sprejel nove neustrezne zaposlitve in bi mu delovno razmerje prenehalo iz poslovnega razloga.
Spor, v katerem tožnik uveljavlja tožbeni zahtevek za plačilo sorazmernega dela odpravnine ob odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, v katerem bi tožena stranka kot delodajalec krila svoje stroške postopka ne glede na izid.
Ker tožnik stvari ni točno opredelil, saj zahteva od tožencev izročitev perila, plavih oblek, srajc, sivega in rjavega plašča ter čevljev črne in rjave barve, bi lahko prišlo v morebitni izvršbi do dvomov, kaj morata toženca izpolniti.
Kakšno je psihično stanje tožnice danes in kakšno je bilo eno leto po podpisu pogodbe, ni bistveno. Bistveno je, kakšno je bilo njeno stanje v času sklepanja in podpisa darilne pogodbe.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065828
OZ člen 243.
tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – zapadlost izplačila zavarovalnine
Tožena stranka je v konkretnem primeru s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje, ki so bili v tem postopku na podlagi skladne trditvene podlage pravdnih strank del njunega pogodbenega statuta, dopolnila oziroma specificirala pojasnjeno kogentno ureditev 943. člena OZ tako, da se je zavezala v roku enega meseca, v primeru zahtevkov na dajatev za trajno invalidnost pa v roku treh mesecev, izjaviti ali in v kakšnem obsegu pripoznava dajatveno obveznost. Na pojasnjen način je torej tožena stranka v okviru zakonske ureditve sama določila konkretno obdobje, ki ga kot dober strokovnjak potrebuje za ugotovitev obveznosti, sicer najkasneje v 14 dneh po njegovem preteku njena obveznost v vsakem primeru zapade.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056248
ZPP člen 112, 112/8.
odgovor na tožbo – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – načelo realizacije
Če je nepristojno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo pristojnemu sodišču posredovalo šele dne 4.11.2008, ko se je rok za odgovor na tožbo že iztekel, gre za nerazumno dolg potek časa, zato ta čas ne more biti v škodo tožencu in je odgovor na tožbo šteti kot pravočasen.
Lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom se pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.
MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0068256
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 134, 179.
objektivna žaljivost – razžalitev dobrega imena in časti – svoboda izražanja – kršitev osebnostnih pravic – prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic
Čast je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti, dobro ime pa kot vrednost, ki jo ima posameznik v družbi in da je potrebno v vsakem primeru posebej presojati pravni standard razžalitve časti in dobrega imena, po merilih kot so običajne norme obnašanja in dobri običaji, ki veljajo v določenem kulturnem okolju in določenem času.
URS člen 22. ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 109, 109/1, 249.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – nagrada za izvedensko delo
Izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot je očitek o neizobraženosti, nepismenosti, zlorabi pravic, pristranskosti in koruptivnosti, presega mejo dopustne in sprejemljive kritike sodnikovega dela. Ne gre le za osebni napad na konkretno sodnico, pač pa za objektivno žaljive zapise, ki ogrožajo ugled in avtoriteto celotnega sodstva, katerega pripadnica je konkretna sodnica.
odškodninska odgovornost zavoda pri izvedbi javnega naročila – dokazno breme – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – naravna vzročnost
Naravna vzročnost pogosto ne more dati odgovora na vprašanje, ali je določena škoda v vzročni zvezi z očitanim škodljivim dejstvom. Škoda je namreč pogosto posledica sočasnega ali zaporednega delovanja več vzrokov, zato je potrebno obstoj vzročne zveze v vsakem primeru posebej presoditi.
pogodba o poravnavi – zavarovanje vozil – odpust dolga – solidarna odgovornost
Konkretno sta stranki pogodbe o poravnavi zgolj tožeča stranka in stranski intervenient – zavarovalnica, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki ga je v času škodnega dogodka vozil delavec tožene stranke. Vendar pa sta zavarovalnica in tožena stranka solidarno zavezani za povrnitev škode tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi tožena stranka k pogodbi o poravnavi pristopila, jo sprejela ali izjavila, da se z njo strinja, kakor tudi ni potrebno, da bi zavarovalnica imela pooblastilo tožene stranke za sklenitev te pogodbe. Velja namreč, da so z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prosti obveznosti tudi drugi dolžniki. Že sama pogodba o poravnavi tak odpust dolga izrecno vsebuje, ko določa, da so s plačilom zneska, dogovorjenega s pogodbo o poravnavi, svoje obveznosti prosti zavarovalnica in vse odgovorne osebe iz škodnega dogodka v razmerju do oškodovanca.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
spor majhne vrednosti – zalaganje upravnika – neupravičena obogatitev – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija tožnika, saj je vtoževane stroške iz svojih sredstev za toženko založil, zato je na podlagi določb OZ o neupravičeni pridobitvi upravičen do njihove povrnitve.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.
Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
odsotnost zakonitih pogojev za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ker v postopku na prvi stopnji odsotnost formalnih (zakonitih) pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne litine ni bila zatrjevana, pravdno sodišče, ki obstoja verodostojne listine ni preverjalo, procesnih pravil ni kršilo. Sicer pa odločitev vsebinsko ne bi bila drugačna, tudi če bi se odsotnost verodostojne listine oz. odsotnost zakonitih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi v pravdnem postopku potrdila. V tem primeru bi sodišče sklep o izvršbi sicer res razveljavilo, vendar pa bi njegov kondemnatorni (dajatveni) del navedlo kot svojo odločitev v izreku sodbe.
meja – ureditev meje – javno dobro – priposestvovanje na javnem dobru - močnejša pravica
Na javnem dobru po 1. odstavku 44. člena SPZ ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Javno dobro je namreč v splošni rabi in ga zato lahko vsak uporablja pod enakimi pogoji. Predlagatelja torej kljub zatrjevani dolgoletni posesti nista mogla pridobiti močnejše pravice, zato drugačne odločitve o svojem predlogu za ureditev meje s parcelo druge nasprotne udeleženke ne moreta doseči.