IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055487
ZIZ člen 15. ZPP člen 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2, 339/2-12. ZOdvT člen 21, 21/1, 21/2, 22, 22/1, 22/2 23, 24, 25, 26, 27, 27/2, 28.
stroški izvršilnega postopka – predlog za izvršbo – ugovor – izvrševanje odločbe o osebnih stikih – osebni stiki – vrednost spornega predmeta – vrednost (spornega) predmeta v izvršilnem postopku – nedenarna terjatev – odmera odvetniške nagrade – odvetniška nagrada – spori iz razmerij med starši in otroki
Tudi v izvršilnem postopku se zaračunavajo sodne takse v nespremenljivih vrednostih in se zato ne določa vrednost predmeta postopka, zatorej določil ZST-1 ni mogoče uporabiti in v teh primerih drugi odstavek 21. člena ZOdvT napotuje na uporabo določb o vrednosti po ZOdvT.
Če se izvršba nanaša na zadeve glede osebnih stikov z otroki, se vrednost spornega predmeta določi po 22. členu ZodvT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069848
ZPP člen 286, 286/4, 495. OZ člen 704.
spor majhne vrednosti – licenčna pogodba – računalniški program
Prav noben dokaz v spisu ne potrjuje trditve tožene stranke, da je utemeljeno pričakovala, da je ta storitev brezplačna. Predložena licenčna pogodba, ki je bila toženi stranki očitno znana, saj jo je sama predložila, tega ne potrjuje, prav tako pa je omenjeno storitev tožena stranka že prejela tako, da ji je moralo biti znano, da se ta storitev plačuje. Neutemeljen je tudi ugovor, da ni prejela ključa za inštalacijo, saj v nasprotnem primeru kot pravilno ocenjuje izpodbijana sodba, namestitev programa CD ne bi bila možna. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z izpodbijano sodbo, da je tožena stranka blago, ki ga je pravilno prejela in ni zavrnila, dolžna plačati.
Kakšno je psihično stanje tožnice danes in kakšno je bilo eno leto po podpisu pogodbe, ni bistveno. Bistveno je, kakšno je bilo njeno stanje v času sklepanja in podpisa darilne pogodbe.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe – vročanje predloga za izvršbo – vročanje odgovora na ugovor
V skladu z načelom hitrosti postopka ureditev postopka izdaje začasne odredbe v ZIZ ne terja nujno predhodnega vročanja predloga za izdajo začasne odredbe dolžniku oziroma toženi stranki. Kontradiktornost postopka je v takšnih primerih, ko sodišče izda predlagano začasno odredbo pred vročitvijo predloga za njeno izdajo (da bi učinkovito zavarovalo uveljavljano terjatev), zagotovljena pred sodiščem prve stopnje v nadaljnjem ugovornem postopku zoper sklep o začasni odredbi.
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin iz 2. točke 271. člena ZIZ.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje - AO plus zavarovanje – prometna situacija – nastanek nezgode pri opravljanju delovne funkcije vozila – nezgoda pri uporabi traktorja – prometna nezgoda
Tovorno vozilo v času kipanja gramoza ni opravljalo funkcije v prometu, temveč delovno funkcijo. Tak način nastanka škode pa ne sodi v pojem uporabe motornega vozila v smislu določb ZOZP, saj je navedeni pojem pravni standard, ki vedno zahteva, da gre za določeno prometno situacijo. Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus) ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Nesreče, ki jih zajema zavarovalno kritje, torej niso kakršnekoli in katerekoli (poljedelske, delovne, lovske), temveč samo prometne, se pravi tiste, do katerih pride pri uporabi vozila v prometu
Ker tožnik stvari ni točno opredelil, saj zahteva od tožencev izročitev perila, plavih oblek, srajc, sivega in rjavega plašča ter čevljev črne in rjave barve, bi lahko prišlo v morebitni izvršbi do dvomov, kaj morata toženca izpolniti.
odškodninska odgovornost zavoda pri izvedbi javnega naročila – dokazno breme – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – naravna vzročnost
Naravna vzročnost pogosto ne more dati odgovora na vprašanje, ali je določena škoda v vzročni zvezi z očitanim škodljivim dejstvom. Škoda je namreč pogosto posledica sočasnega ali zaporednega delovanja več vzrokov, zato je potrebno obstoj vzročne zveze v vsakem primeru posebej presoditi.
ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – določitev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti – ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Uporaba tega sicer primarnega določila za določitev meje v nepravdnem postopku pa je odvisna od vrednosti spornega mejnega prostora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056248
ZPP člen 112, 112/8.
odgovor na tožbo – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – načelo realizacije
Če je nepristojno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo pristojnemu sodišču posredovalo šele dne 4.11.2008, ko se je rok za odgovor na tožbo že iztekel, gre za nerazumno dolg potek časa, zato ta čas ne more biti v škodo tožencu in je odgovor na tožbo šteti kot pravočasen.
Lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom se pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065828
OZ člen 243.
tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – zapadlost izplačila zavarovalnine
Tožena stranka je v konkretnem primeru s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje, ki so bili v tem postopku na podlagi skladne trditvene podlage pravdnih strank del njunega pogodbenega statuta, dopolnila oziroma specificirala pojasnjeno kogentno ureditev 943. člena OZ tako, da se je zavezala v roku enega meseca, v primeru zahtevkov na dajatev za trajno invalidnost pa v roku treh mesecev, izjaviti ali in v kakšnem obsegu pripoznava dajatveno obveznost. Na pojasnjen način je torej tožena stranka v okviru zakonske ureditve sama določila konkretno obdobje, ki ga kot dober strokovnjak potrebuje za ugotovitev obveznosti, sicer najkasneje v 14 dneh po njegovem preteku njena obveznost v vsakem primeru zapade.
MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0068256
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 134, 179.
objektivna žaljivost – razžalitev dobrega imena in časti – svoboda izražanja – kršitev osebnostnih pravic – prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic
Čast je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti, dobro ime pa kot vrednost, ki jo ima posameznik v družbi in da je potrebno v vsakem primeru posebej presojati pravni standard razžalitve časti in dobrega imena, po merilih kot so običajne norme obnašanja in dobri običaji, ki veljajo v določenem kulturnem okolju in določenem času.
OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0065799
ZVVJTO člen 8.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Pogodba o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje ni edino sredstvo dokazovanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje oz. pravice do vračila teh vlaganj.
odsotnost zakonitih pogojev za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ker v postopku na prvi stopnji odsotnost formalnih (zakonitih) pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne litine ni bila zatrjevana, pravdno sodišče, ki obstoja verodostojne listine ni preverjalo, procesnih pravil ni kršilo. Sicer pa odločitev vsebinsko ne bi bila drugačna, tudi če bi se odsotnost verodostojne listine oz. odsotnost zakonitih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi v pravdnem postopku potrdila. V tem primeru bi sodišče sklep o izvršbi sicer res razveljavilo, vendar pa bi njegov kondemnatorni (dajatveni) del navedlo kot svojo odločitev v izreku sodbe.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – trajne posledice poškodb - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zgolj trajne posledice poškodb še niso pravno priznana škoda, pač pa se morajo te odraziti v okrnitvi tožnikovih življenjskih aktivnostih, kar mu mora povzročati takšno duševno trpljenje, da ga (šele) to opravičuje do pravične denarne odškodnine.
spor majhne vrednosti – zalaganje upravnika – neupravičena obogatitev – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija tožnika, saj je vtoževane stroške iz svojih sredstev za toženko založil, zato je na podlagi določb OZ o neupravičeni pridobitvi upravičen do njihove povrnitve.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.
Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
ZPIZ-1 člen 1, 7, 7/2, 15, 15/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 49, 49/1, 50, 53.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti – samozaposleni
Ker je tožnik kot uživalec starostne pokojnine ponovno začel opravljati dejavnost (ponovno se je vpisal v imenik odvetnikov), je odločba tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti, zakonita. Na podlagi dokončnosti te odločbe (odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti) bo tožena stranka vložila prijavo v zavarovanje, s tem bo odločbo tudi izvršila