zamudna sodba – nadomestilo plače – regres za letni dopust
Sklicevanje tožene stranke na slabo ekonomsko situacijo manjših podjetnikov v sedanjih kriznih časih in na dejstvo, da si je morala izposojati denar od drugih, da je lahko poravnala delavcem prejemke iz delovnega razmerja, v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve o tožbenih zahtevkih v izpodbijani zamudni sodbi, ker slab finančni položaj delodajalcev ne more odvezati njihove obveznosti, da poravnajo delavcem pripadajoče prejemke iz delovnega razmerja ter da od njih odvedejo predpisane davke in prispevke iz naslova socialnega zavarovanja, saj imajo takšne obveznosti podlago v zakonskih predpisih in kolektivni pogodbi.
OZ člen 355, 355/1, 355/1-1. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-6, 458, 458/1.
zastaranje terjatve – splošen zastaralni rok – dobava toplotne energije
Ker je prvo sodišče ugotovilo, da ni šlo za dobavo toplotne energije za potrebe gospodinjstva, zastaralni rok iz 1. točke 1. odstavka 355. člena OZ ni bil upošteven, ampak velja splošni petletni zastaralni rok.
Ker tožnik stvari ni točno opredelil, saj zahteva od tožencev izročitev perila, plavih oblek, srajc, sivega in rjavega plašča ter čevljev črne in rjave barve, bi lahko prišlo v morebitni izvršbi do dvomov, kaj morata toženca izpolniti.
odsotnost zakonitih pogojev za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ker v postopku na prvi stopnji odsotnost formalnih (zakonitih) pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne litine ni bila zatrjevana, pravdno sodišče, ki obstoja verodostojne listine ni preverjalo, procesnih pravil ni kršilo. Sicer pa odločitev vsebinsko ne bi bila drugačna, tudi če bi se odsotnost verodostojne listine oz. odsotnost zakonitih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi v pravdnem postopku potrdila. V tem primeru bi sodišče sklep o izvršbi sicer res razveljavilo, vendar pa bi njegov kondemnatorni (dajatveni) del navedlo kot svojo odločitev v izreku sodbe.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – trajne posledice poškodb - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zgolj trajne posledice poškodb še niso pravno priznana škoda, pač pa se morajo te odraziti v okrnitvi tožnikovih življenjskih aktivnostih, kar mu mora povzročati takšno duševno trpljenje, da ga (šele) to opravičuje do pravične denarne odškodnine.
spor majhne vrednosti – zalaganje upravnika – neupravičena obogatitev – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija tožnika, saj je vtoževane stroške iz svojih sredstev za toženko založil, zato je na podlagi določb OZ o neupravičeni pridobitvi upravičen do njihove povrnitve.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.
Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - umor – višina odškodnine – deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine, ki je višja od odškodnin, ki jih sodišča sicer prisojajo za duševne bolečine v primeru smrti ožjega družinskega člana, pravilno upoštevalo, da gre za specifičen oziroma hud primer, ki v praksi še ni bil obravnavan. Pokojni je umrl v nasilnih okoliščinah, njegovo truplo je bilo odvrženo na deponijo, zaradi česar tožnica ne more obiskati njegovega groba, bil je tožničin edini otrok, ki ga je rodila šele pri 30 letih, pred tem pa je imela raka na maternici, s pokojnim sinom sta se dobro razumela, eno leto ni vedela, kaj je z njim, ko pa je izvedela za njegovo smrt, je izgubila smisel za življenje in poskušala storiti samomor.
Čeprav bi pokojnik udaril toženca, to ne bi pomenilo, da je bil pokojnik sokriv za svojo smrt, če pa že, pa je bil njegov soprispevek tako majhen, da je zanemarljiv.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 121.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca – protipravnost – poškodba policista pri športu – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri nogometu nevarnost poškodb izhaja iz boja za žogo. Zato je pri ravnanju, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo in ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest. Ko je gotovo, da bo s svojo potezo igralec zadel nasprotnega igralca, morda pa tudi žogo, je zaradi zavedanja, da bo zadel tudi igralca, šteti, da gre za premalo skrbno in zato protipravno ravnanje, ki ima za posledico odškodninsko odgovornost.
ZPIZ-1 člen 1, 7, 7/2, 15, 15/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 49, 49/1, 50, 53.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti – samozaposleni
Ker je tožnik kot uživalec starostne pokojnine ponovno začel opravljati dejavnost (ponovno se je vpisal v imenik odvetnikov), je odločba tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti, zakonita. Na podlagi dokončnosti te odločbe (odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti) bo tožena stranka vložila prijavo v zavarovanje, s tem bo odločbo tudi izvršila
OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0065799
ZVVJTO člen 8.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Pogodba o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje ni edino sredstvo dokazovanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje oz. pravice do vračila teh vlaganj.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik tudi posrednik tožene stranke, pri sami sklenitvi pogodbe pa ni prišlo do zlorabe položaja tožeče stranke, pritožba neutemeljeno navaja, da pogodba predstavlja nemoralen poskus posrednika pridobiti si še dodatno plačilo od tožene stranke.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine – pravica do izjave – spor o deležih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Opravičena odsotnost udeleženca postopka za razdružitev solastnine z naroka temu ne sme odvzeti njegovih pravic in sodišča ne more oprostiti obveznosti, ki jih ima to po samem zakonu – to je, da med vsemi udeleženci postopka ugotovi, ali je spor o predmetu delitve oziroma deležih na njem. Če sodišče udeleženca ni pozvalo, da se opredeli do navedb drugega udeleženca o njegovem višjem deležu na sporni nepremičnini, mu je odvzelo pravico do izjave.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Kakšno je psihično stanje tožnice danes in kakšno je bilo eno leto po podpisu pogodbe, ni bistveno. Bistveno je, kakšno je bilo njeno stanje v času sklepanja in podpisa darilne pogodbe.
pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – predlog za sodno ureditev meje – zavrženje predloga za sodno ureditev meje
Pravnomočen sklep sodišča o ureditvi meje veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056248
ZPP člen 112, 112/8.
odgovor na tožbo – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – načelo realizacije
Če je nepristojno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo pristojnemu sodišču posredovalo šele dne 4.11.2008, ko se je rok za odgovor na tožbo že iztekel, gre za nerazumno dolg potek časa, zato ta čas ne more biti v škodo tožencu in je odgovor na tožbo šteti kot pravočasen.
Lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom se pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.
izločitev dela zapuščine – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – korist od uporabe nepremičnine
Kot tožnikov prispevek k ohranitvi kmetije je možno šteti le tisto delo, ki je objektivno racionalno potrebno za obdelovanje zapustničine kmetije, ne pa tudi tožnikovo delo, ki je bilo potrebno za obdelovanje najetih zemljišč, in delo tožnika povezano s pridobivanjem hrane za lastne potrebe.
Koristi, ki jih je tožnik imel od uporabe stanovanjske hiše in kmetije je, če jih je imel, pravno opredeliti kot darilo zapustnice tožniku. Darila se upoštevajo pri izračunu zapuščine. Izločeno premoženje pa ni predmet zapuščine.
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.