delo v tujini – aneks k pogodbi o zaposlitvi – odpoklic
Aneks, ki sta ga sklenili stranki, je glede na obseg ureditve pravic in obveznosti po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi za čas napotitve na delo v tujini. Akt o odpoklicu z dela v tujini (kot posamični akt državnega organa) še ni pomenil sočasnega prenehanja aneksa, ampak bi aneks lahko prenehal le po volji strank ali na podlagi zakona, zato kljub odpoklicu tožnika hkrati s tem niso prenehale vse njegove pravice, ki so bile dogovorjene ob napotitvi na delo v tujino.
ZPIZ-1 člen 1, 7, 7/2, 15, 15/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 49, 49/1, 50, 53.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti – samozaposleni
Ker je tožnik kot uživalec starostne pokojnine ponovno začel opravljati dejavnost (ponovno se je vpisal v imenik odvetnikov), je odločba tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti, zakonita. Na podlagi dokončnosti te odločbe (odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti) bo tožena stranka vložila prijavo v zavarovanje, s tem bo odločbo tudi izvršila
pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – predlog za sodno ureditev meje – zavrženje predloga za sodno ureditev meje
Pravnomočen sklep sodišča o ureditvi meje veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje - AO plus zavarovanje – prometna situacija – nastanek nezgode pri opravljanju delovne funkcije vozila – nezgoda pri uporabi traktorja – prometna nezgoda
Tovorno vozilo v času kipanja gramoza ni opravljalo funkcije v prometu, temveč delovno funkcijo. Tak način nastanka škode pa ne sodi v pojem uporabe motornega vozila v smislu določb ZOZP, saj je navedeni pojem pravni standard, ki vedno zahteva, da gre za določeno prometno situacijo. Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus) ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Nesreče, ki jih zajema zavarovalno kritje, torej niso kakršnekoli in katerekoli (poljedelske, delovne, lovske), temveč samo prometne, se pravi tiste, do katerih pride pri uporabi vozila v prometu
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nobeden izmed udeležencev ni kriv – trčenje motornih vozil – ocena ravnanja udeležencev - pravičnost
Zavarovanec tožene stranke voznika, ki ga zaradi neustrezne prometne signalizacije (cestno ogledalo) ni videl, niti ga ni mogel videti, tudi ni mogel spustiti mimo pri vključevanju na cesto.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - umor – višina odškodnine – deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine, ki je višja od odškodnin, ki jih sodišča sicer prisojajo za duševne bolečine v primeru smrti ožjega družinskega člana, pravilno upoštevalo, da gre za specifičen oziroma hud primer, ki v praksi še ni bil obravnavan. Pokojni je umrl v nasilnih okoliščinah, njegovo truplo je bilo odvrženo na deponijo, zaradi česar tožnica ne more obiskati njegovega groba, bil je tožničin edini otrok, ki ga je rodila šele pri 30 letih, pred tem pa je imela raka na maternici, s pokojnim sinom sta se dobro razumela, eno leto ni vedela, kaj je z njim, ko pa je izvedela za njegovo smrt, je izgubila smisel za življenje in poskušala storiti samomor.
Čeprav bi pokojnik udaril toženca, to ne bi pomenilo, da je bil pokojnik sokriv za svojo smrt, če pa že, pa je bil njegov soprispevek tako majhen, da je zanemarljiv.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 121.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca – protipravnost – poškodba policista pri športu – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri nogometu nevarnost poškodb izhaja iz boja za žogo. Zato je pri ravnanju, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo in ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest. Ko je gotovo, da bo s svojo potezo igralec zadel nasprotnega igralca, morda pa tudi žogo, je zaradi zavedanja, da bo zadel tudi igralca, šteti, da gre za premalo skrbno in zato protipravno ravnanje, ki ima za posledico odškodninsko odgovornost.
MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0068256
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 134, 179.
objektivna žaljivost – razžalitev dobrega imena in časti – svoboda izražanja – kršitev osebnostnih pravic – prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic
Čast je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti, dobro ime pa kot vrednost, ki jo ima posameznik v družbi in da je potrebno v vsakem primeru posebej presojati pravni standard razžalitve časti in dobrega imena, po merilih kot so običajne norme obnašanja in dobri običaji, ki veljajo v določenem kulturnem okolju in določenem času.
URS člen 22. ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 109, 109/1, 249.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – nagrada za izvedensko delo
Izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot je očitek o neizobraženosti, nepismenosti, zlorabi pravic, pristranskosti in koruptivnosti, presega mejo dopustne in sprejemljive kritike sodnikovega dela. Ne gre le za osebni napad na konkretno sodnico, pač pa za objektivno žaljive zapise, ki ogrožajo ugled in avtoriteto celotnega sodstva, katerega pripadnica je konkretna sodnica.
izločitev dela zapuščine – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – korist od uporabe nepremičnine
Kot tožnikov prispevek k ohranitvi kmetije je možno šteti le tisto delo, ki je objektivno racionalno potrebno za obdelovanje zapustničine kmetije, ne pa tudi tožnikovo delo, ki je bilo potrebno za obdelovanje najetih zemljišč, in delo tožnika povezano s pridobivanjem hrane za lastne potrebe.
Koristi, ki jih je tožnik imel od uporabe stanovanjske hiše in kmetije je, če jih je imel, pravno opredeliti kot darilo zapustnice tožniku. Darila se upoštevajo pri izračunu zapuščine. Izločeno premoženje pa ni predmet zapuščine.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine – pravica do izjave – spor o deležih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Opravičena odsotnost udeleženca postopka za razdružitev solastnine z naroka temu ne sme odvzeti njegovih pravic in sodišča ne more oprostiti obveznosti, ki jih ima to po samem zakonu – to je, da med vsemi udeleženci postopka ugotovi, ali je spor o predmetu delitve oziroma deležih na njem. Če sodišče udeleženca ni pozvalo, da se opredeli do navedb drugega udeleženca o njegovem višjem deležu na sporni nepremičnini, mu je odvzelo pravico do izjave.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik tudi posrednik tožene stranke, pri sami sklenitvi pogodbe pa ni prišlo do zlorabe položaja tožeče stranke, pritožba neutemeljeno navaja, da pogodba predstavlja nemoralen poskus posrednika pridobiti si še dodatno plačilo od tožene stranke.
meja – ureditev meje – javno dobro – priposestvovanje na javnem dobru - močnejša pravica
Na javnem dobru po 1. odstavku 44. člena SPZ ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Javno dobro je namreč v splošni rabi in ga zato lahko vsak uporablja pod enakimi pogoji. Predlagatelja torej kljub zatrjevani dolgoletni posesti nista mogla pridobiti močnejše pravice, zato drugačne odločitve o svojem predlogu za ureditev meje s parcelo druge nasprotne udeleženke ne moreta doseči.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
odškodninska odgovornost zavoda pri izvedbi javnega naročila – dokazno breme – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – naravna vzročnost
Naravna vzročnost pogosto ne more dati odgovora na vprašanje, ali je določena škoda v vzročni zvezi z očitanim škodljivim dejstvom. Škoda je namreč pogosto posledica sočasnega ali zaporednega delovanja več vzrokov, zato je potrebno obstoj vzročne zveze v vsakem primeru posebej presoditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056248
ZPP člen 112, 112/8.
odgovor na tožbo – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – načelo realizacije
Če je nepristojno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo pristojnemu sodišču posredovalo šele dne 4.11.2008, ko se je rok za odgovor na tožbo že iztekel, gre za nerazumno dolg potek časa, zato ta čas ne more biti v škodo tožencu in je odgovor na tožbo šteti kot pravočasen.
Lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom se pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.