CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069848
ZPP člen 286, 286/4, 495. OZ člen 704.
spor majhne vrednosti – licenčna pogodba – računalniški program
Prav noben dokaz v spisu ne potrjuje trditve tožene stranke, da je utemeljeno pričakovala, da je ta storitev brezplačna. Predložena licenčna pogodba, ki je bila toženi stranki očitno znana, saj jo je sama predložila, tega ne potrjuje, prav tako pa je omenjeno storitev tožena stranka že prejela tako, da ji je moralo biti znano, da se ta storitev plačuje. Neutemeljen je tudi ugovor, da ni prejela ključa za inštalacijo, saj v nasprotnem primeru kot pravilno ocenjuje izpodbijana sodba, namestitev programa CD ne bi bila možna. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z izpodbijano sodbo, da je tožena stranka blago, ki ga je pravilno prejela in ni zavrnila, dolžna plačati.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0055487
ZIZ člen 15. ZPP člen 156, 156/1, 339, 339/2, 339/2, 339/2-12. ZOdvT člen 21, 21/1, 21/2, 22, 22/1, 22/2 23, 24, 25, 26, 27, 27/2, 28.
stroški izvršilnega postopka – predlog za izvršbo – ugovor – izvrševanje odločbe o osebnih stikih – osebni stiki – vrednost spornega predmeta – vrednost (spornega) predmeta v izvršilnem postopku – nedenarna terjatev – odmera odvetniške nagrade – odvetniška nagrada – spori iz razmerij med starši in otroki
Tudi v izvršilnem postopku se zaračunavajo sodne takse v nespremenljivih vrednostih in se zato ne določa vrednost predmeta postopka, zatorej določil ZST-1 ni mogoče uporabiti in v teh primerih drugi odstavek 21. člena ZOdvT napotuje na uporabo določb o vrednosti po ZOdvT.
Če se izvršba nanaša na zadeve glede osebnih stikov z otroki, se vrednost spornega predmeta določi po 22. členu ZodvT.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe – vročanje predloga za izvršbo – vročanje odgovora na ugovor
V skladu z načelom hitrosti postopka ureditev postopka izdaje začasne odredbe v ZIZ ne terja nujno predhodnega vročanja predloga za izdajo začasne odredbe dolžniku oziroma toženi stranki. Kontradiktornost postopka je v takšnih primerih, ko sodišče izda predlagano začasno odredbo pred vročitvijo predloga za njeno izdajo (da bi učinkovito zavarovalo uveljavljano terjatev), zagotovljena pred sodiščem prve stopnje v nadaljnjem ugovornem postopku zoper sklep o začasni odredbi.
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin iz 2. točke 271. člena ZIZ.
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nobeden izmed udeležencev ni kriv – trčenje motornih vozil – ocena ravnanja udeležencev - pravičnost
Zavarovanec tožene stranke voznika, ki ga zaradi neustrezne prometne signalizacije (cestno ogledalo) ni videl, niti ga ni mogel videti, tudi ni mogel spustiti mimo pri vključevanju na cesto.
MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0068256
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 134, 179.
objektivna žaljivost – razžalitev dobrega imena in časti – svoboda izražanja – kršitev osebnostnih pravic – prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic
Čast je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti, dobro ime pa kot vrednost, ki jo ima posameznik v družbi in da je potrebno v vsakem primeru posebej presojati pravni standard razžalitve časti in dobrega imena, po merilih kot so običajne norme obnašanja in dobri običaji, ki veljajo v določenem kulturnem okolju in določenem času.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje - AO plus zavarovanje – prometna situacija – nastanek nezgode pri opravljanju delovne funkcije vozila – nezgoda pri uporabi traktorja – prometna nezgoda
Tovorno vozilo v času kipanja gramoza ni opravljalo funkcije v prometu, temveč delovno funkcijo. Tak način nastanka škode pa ne sodi v pojem uporabe motornega vozila v smislu določb ZOZP, saj je navedeni pojem pravni standard, ki vedno zahteva, da gre za določeno prometno situacijo. Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus) ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči. Nesreče, ki jih zajema zavarovalno kritje, torej niso kakršnekoli in katerekoli (poljedelske, delovne, lovske), temveč samo prometne, se pravi tiste, do katerih pride pri uporabi vozila v prometu
odškodninska odgovornost zavoda pri izvedbi javnega naročila – dokazno breme – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – naravna vzročnost
Naravna vzročnost pogosto ne more dati odgovora na vprašanje, ali je določena škoda v vzročni zvezi z očitanim škodljivim dejstvom. Škoda je namreč pogosto posledica sočasnega ali zaporednega delovanja več vzrokov, zato je potrebno obstoj vzročne zveze v vsakem primeru posebej presoditi.
Kakšno je psihično stanje tožnice danes in kakšno je bilo eno leto po podpisu pogodbe, ni bistveno. Bistveno je, kakšno je bilo njeno stanje v času sklepanja in podpisa darilne pogodbe.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – trajne posledice poškodb - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zgolj trajne posledice poškodb še niso pravno priznana škoda, pač pa se morajo te odraziti v okrnitvi tožnikovih življenjskih aktivnostih, kar mu mora povzročati takšno duševno trpljenje, da ga (šele) to opravičuje do pravične denarne odškodnine.
spor majhne vrednosti – zalaganje upravnika – neupravičena obogatitev – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija tožnika, saj je vtoževane stroške iz svojih sredstev za toženko založil, zato je na podlagi določb OZ o neupravičeni pridobitvi upravičen do njihove povrnitve.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.
Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
ZPIZ-1 člen 1, 7, 7/2, 15, 15/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 49, 49/1, 50, 53.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti – samozaposleni
Ker je tožnik kot uživalec starostne pokojnine ponovno začel opravljati dejavnost (ponovno se je vpisal v imenik odvetnikov), je odločba tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti, zakonita. Na podlagi dokončnosti te odločbe (odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti) bo tožena stranka vložila prijavo v zavarovanje, s tem bo odločbo tudi izvršila
pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – predlog za sodno ureditev meje – zavrženje predloga za sodno ureditev meje
Pravnomočen sklep sodišča o ureditvi meje veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - umor – višina odškodnine – deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine, ki je višja od odškodnin, ki jih sodišča sicer prisojajo za duševne bolečine v primeru smrti ožjega družinskega člana, pravilno upoštevalo, da gre za specifičen oziroma hud primer, ki v praksi še ni bil obravnavan. Pokojni je umrl v nasilnih okoliščinah, njegovo truplo je bilo odvrženo na deponijo, zaradi česar tožnica ne more obiskati njegovega groba, bil je tožničin edini otrok, ki ga je rodila šele pri 30 letih, pred tem pa je imela raka na maternici, s pokojnim sinom sta se dobro razumela, eno leto ni vedela, kaj je z njim, ko pa je izvedela za njegovo smrt, je izgubila smisel za življenje in poskušala storiti samomor.
Čeprav bi pokojnik udaril toženca, to ne bi pomenilo, da je bil pokojnik sokriv za svojo smrt, če pa že, pa je bil njegov soprispevek tako majhen, da je zanemarljiv.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 121.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca – protipravnost – poškodba policista pri športu – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri nogometu nevarnost poškodb izhaja iz boja za žogo. Zato je pri ravnanju, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo in ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest. Ko je gotovo, da bo s svojo potezo igralec zadel nasprotnega igralca, morda pa tudi žogo, je zaradi zavedanja, da bo zadel tudi igralca, šteti, da gre za premalo skrbno in zato protipravno ravnanje, ki ima za posledico odškodninsko odgovornost.
izločitev dela zapuščine – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – korist od uporabe nepremičnine
Kot tožnikov prispevek k ohranitvi kmetije je možno šteti le tisto delo, ki je objektivno racionalno potrebno za obdelovanje zapustničine kmetije, ne pa tudi tožnikovo delo, ki je bilo potrebno za obdelovanje najetih zemljišč, in delo tožnika povezano s pridobivanjem hrane za lastne potrebe.
Koristi, ki jih je tožnik imel od uporabe stanovanjske hiše in kmetije je, če jih je imel, pravno opredeliti kot darilo zapustnice tožniku. Darila se upoštevajo pri izračunu zapuščine. Izločeno premoženje pa ni predmet zapuščine.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
URS člen 22. ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 109, 109/1, 249.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – nagrada za izvedensko delo
Izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot je očitek o neizobraženosti, nepismenosti, zlorabi pravic, pristranskosti in koruptivnosti, presega mejo dopustne in sprejemljive kritike sodnikovega dela. Ne gre le za osebni napad na konkretno sodnico, pač pa za objektivno žaljive zapise, ki ogrožajo ugled in avtoriteto celotnega sodstva, katerega pripadnica je konkretna sodnica.