OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057767
SZ člen 116. OZ člen 86, 440. ZPP člen 353, 354.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice z adaptacijo skupnih prostorov – sklepčnost tožbe – izpodbojnost pogodbe – ničnost pogodbe
Sodišče je sledilo izpovedbi drugotožene stranke, da je bil namen adaptacije spornih prostorov ureditev stanovanja njeni materi. Trditev, da toženka (ki je bila lastnica 54 m2 velikega stanovanja) ali njena mati ne bi imeli rešenega stanovanjskega vprašanja, drugotoženka sploh ni podala. Ugotovitev sodišča o toženkinem namenu torej ne zadosti pogoju iz 1. odst. 116. člena SZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Dejstvo, da je tožena stranka v spornem obdobju podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga le tožniku, še ne pomeni, da poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nobeden izmed udeležencev ni kriv – trčenje motornih vozil – ocena ravnanja udeležencev - pravičnost
Zavarovanec tožene stranke voznika, ki ga zaradi neustrezne prometne signalizacije (cestno ogledalo) ni videl, niti ga ni mogel videti, tudi ni mogel spustiti mimo pri vključevanju na cesto.
ZPIZ-1 člen 1, 7, 7/2, 15, 15/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 49, 49/1, 50, 53.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti – samozaposleni
Ker je tožnik kot uživalec starostne pokojnine ponovno začel opravljati dejavnost (ponovno se je vpisal v imenik odvetnikov), je odločba tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti, zakonita. Na podlagi dokončnosti te odločbe (odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti) bo tožena stranka vložila prijavo v zavarovanje, s tem bo odločbo tudi izvršila
pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – predlog za sodno ureditev meje – zavrženje predloga za sodno ureditev meje
Pravnomočen sklep sodišča o ureditvi meje veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065828
OZ člen 243.
tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – zapadlost izplačila zavarovalnine
Tožena stranka je v konkretnem primeru s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje, ki so bili v tem postopku na podlagi skladne trditvene podlage pravdnih strank del njunega pogodbenega statuta, dopolnila oziroma specificirala pojasnjeno kogentno ureditev 943. člena OZ tako, da se je zavezala v roku enega meseca, v primeru zahtevkov na dajatev za trajno invalidnost pa v roku treh mesecev, izjaviti ali in v kakšnem obsegu pripoznava dajatveno obveznost. Na pojasnjen način je torej tožena stranka v okviru zakonske ureditve sama določila konkretno obdobje, ki ga kot dober strokovnjak potrebuje za ugotovitev obveznosti, sicer najkasneje v 14 dneh po njegovem preteku njena obveznost v vsakem primeru zapade.
URS člen 22. ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 109, 109/1, 249.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – nagrada za izvedensko delo
Izražanje negativnih vrednostnih ocen, kot je očitek o neizobraženosti, nepismenosti, zlorabi pravic, pristranskosti in koruptivnosti, presega mejo dopustne in sprejemljive kritike sodnikovega dela. Ne gre le za osebni napad na konkretno sodnico, pač pa za objektivno žaljive zapise, ki ogrožajo ugled in avtoriteto celotnega sodstva, katerega pripadnica je konkretna sodnica.
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe – vročanje predloga za izvršbo – vročanje odgovora na ugovor
V skladu z načelom hitrosti postopka ureditev postopka izdaje začasne odredbe v ZIZ ne terja nujno predhodnega vročanja predloga za izdajo začasne odredbe dolžniku oziroma toženi stranki. Kontradiktornost postopka je v takšnih primerih, ko sodišče izda predlagano začasno odredbo pred vročitvijo predloga za njeno izdajo (da bi učinkovito zavarovalo uveljavljano terjatev), zagotovljena pred sodiščem prve stopnje v nadaljnjem ugovornem postopku zoper sklep o začasni odredbi.
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin iz 2. točke 271. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056248
ZPP člen 112, 112/8.
odgovor na tožbo – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – načelo realizacije
Če je nepristojno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo pristojnemu sodišču posredovalo šele dne 4.11.2008, ko se je rok za odgovor na tožbo že iztekel, gre za nerazumno dolg potek časa, zato ta čas ne more biti v škodo tožencu in je odgovor na tožbo šteti kot pravočasen.
Lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom se pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.
izločitev dela zapuščine – prispevek k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja – korist od uporabe nepremičnine
Kot tožnikov prispevek k ohranitvi kmetije je možno šteti le tisto delo, ki je objektivno racionalno potrebno za obdelovanje zapustničine kmetije, ne pa tudi tožnikovo delo, ki je bilo potrebno za obdelovanje najetih zemljišč, in delo tožnika povezano s pridobivanjem hrane za lastne potrebe.
Koristi, ki jih je tožnik imel od uporabe stanovanjske hiše in kmetije je, če jih je imel, pravno opredeliti kot darilo zapustnice tožniku. Darila se upoštevajo pri izračunu zapuščine. Izločeno premoženje pa ni predmet zapuščine.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – trajne posledice poškodb - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zgolj trajne posledice poškodb še niso pravno priznana škoda, pač pa se morajo te odraziti v okrnitvi tožnikovih življenjskih aktivnostih, kar mu mora povzročati takšno duševno trpljenje, da ga (šele) to opravičuje do pravične denarne odškodnine.
odsotnost zakonitih pogojev za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ker v postopku na prvi stopnji odsotnost formalnih (zakonitih) pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne litine ni bila zatrjevana, pravdno sodišče, ki obstoja verodostojne listine ni preverjalo, procesnih pravil ni kršilo. Sicer pa odločitev vsebinsko ne bi bila drugačna, tudi če bi se odsotnost verodostojne listine oz. odsotnost zakonitih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi v pravdnem postopku potrdila. V tem primeru bi sodišče sklep o izvršbi sicer res razveljavilo, vendar pa bi njegov kondemnatorni (dajatveni) del navedlo kot svojo odločitev v izreku sodbe.
spor majhne vrednosti – zalaganje upravnika – neupravičena obogatitev – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija tožnika, saj je vtoževane stroške iz svojih sredstev za toženko založil, zato je na podlagi določb OZ o neupravičeni pridobitvi upravičen do njihove povrnitve.
ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – določitev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti – ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Uporaba tega sicer primarnega določila za določitev meje v nepravdnem postopku pa je odvisna od vrednosti spornega mejnega prostora.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.
Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
pogodba o poravnavi – zavarovanje vozil – odpust dolga – solidarna odgovornost
Konkretno sta stranki pogodbe o poravnavi zgolj tožeča stranka in stranski intervenient – zavarovalnica, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki ga je v času škodnega dogodka vozil delavec tožene stranke. Vendar pa sta zavarovalnica in tožena stranka solidarno zavezani za povrnitev škode tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi tožena stranka k pogodbi o poravnavi pristopila, jo sprejela ali izjavila, da se z njo strinja, kakor tudi ni potrebno, da bi zavarovalnica imela pooblastilo tožene stranke za sklenitev te pogodbe. Velja namreč, da so z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prosti obveznosti tudi drugi dolžniki. Že sama pogodba o poravnavi tak odpust dolga izrecno vsebuje, ko določa, da so s plačilom zneska, dogovorjenega s pogodbo o poravnavi, svoje obveznosti prosti zavarovalnica in vse odgovorne osebe iz škodnega dogodka v razmerju do oškodovanca.