ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zaključek, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka, ni treba, da bi trpel ugled delodajalca v razmerju do naročnikov oziroma da bi delodajalcu zaradi delavcu očitanih ravnanj (ki so predstavljala podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) nastala škoda.
delo v tujini – aneks k pogodbi o zaposlitvi – odpoklic
Aneks, ki sta ga sklenili stranki, je glede na obseg ureditve pravic in obveznosti po svoji vsebini pogodba o zaposlitvi za čas napotitve na delo v tujini. Akt o odpoklicu z dela v tujini (kot posamični akt državnega organa) še ni pomenil sočasnega prenehanja aneksa, ampak bi aneks lahko prenehal le po volji strank ali na podlagi zakona, zato kljub odpoklicu tožnika hkrati s tem niso prenehale vse njegove pravice, ki so bile dogovorjene ob napotitvi na delo v tujino.
meja – ureditev meje – javno dobro – priposestvovanje na javnem dobru - močnejša pravica
Na javnem dobru po 1. odstavku 44. člena SPZ ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Javno dobro je namreč v splošni rabi in ga zato lahko vsak uporablja pod enakimi pogoji. Predlagatelja torej kljub zatrjevani dolgoletni posesti nista mogla pridobiti močnejše pravice, zato drugačne odločitve o svojem predlogu za ureditev meje s parcelo druge nasprotne udeleženke ne moreta doseči.
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nobeden izmed udeležencev ni kriv – trčenje motornih vozil – ocena ravnanja udeležencev - pravičnost
Zavarovanec tožene stranke voznika, ki ga zaradi neustrezne prometne signalizacije (cestno ogledalo) ni videl, niti ga ni mogel videti, tudi ni mogel spustiti mimo pri vključevanju na cesto.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – trajne posledice poškodb - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zgolj trajne posledice poškodb še niso pravno priznana škoda, pač pa se morajo te odraziti v okrnitvi tožnikovih življenjskih aktivnostih, kar mu mora povzročati takšno duševno trpljenje, da ga (šele) to opravičuje do pravične denarne odškodnine.
spor majhne vrednosti – zalaganje upravnika – neupravičena obogatitev – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija tožnika, saj je vtoževane stroške iz svojih sredstev za toženko založil, zato je na podlagi določb OZ o neupravičeni pridobitvi upravičen do njihove povrnitve.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.
Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine – pravica do izjave – spor o deležih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Opravičena odsotnost udeleženca postopka za razdružitev solastnine z naroka temu ne sme odvzeti njegovih pravic in sodišča ne more oprostiti obveznosti, ki jih ima to po samem zakonu – to je, da med vsemi udeleženci postopka ugotovi, ali je spor o predmetu delitve oziroma deležih na njem. Če sodišče udeleženca ni pozvalo, da se opredeli do navedb drugega udeleženca o njegovem višjem deležu na sporni nepremičnini, mu je odvzelo pravico do izjave.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik tudi posrednik tožene stranke, pri sami sklenitvi pogodbe pa ni prišlo do zlorabe položaja tožeče stranke, pritožba neutemeljeno navaja, da pogodba predstavlja nemoralen poskus posrednika pridobiti si še dodatno plačilo od tožene stranke.
odsotnost zakonitih pogojev za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Ker v postopku na prvi stopnji odsotnost formalnih (zakonitih) pogojev za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne litine ni bila zatrjevana, pravdno sodišče, ki obstoja verodostojne listine ni preverjalo, procesnih pravil ni kršilo. Sicer pa odločitev vsebinsko ne bi bila drugačna, tudi če bi se odsotnost verodostojne listine oz. odsotnost zakonitih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi v pravdnem postopku potrdila. V tem primeru bi sodišče sklep o izvršbi sicer res razveljavilo, vendar pa bi njegov kondemnatorni (dajatveni) del navedlo kot svojo odločitev v izreku sodbe.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
Ker tožnik stvari ni točno opredelil, saj zahteva od tožencev izročitev perila, plavih oblek, srajc, sivega in rjavega plašča ter čevljev črne in rjave barve, bi lahko prišlo v morebitni izvršbi do dvomov, kaj morata toženca izpolniti.
ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – določitev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti – ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Uporaba tega sicer primarnega določila za določitev meje v nepravdnem postopku pa je odvisna od vrednosti spornega mejnega prostora.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065828
OZ člen 243.
tek zakonskih zamudnih obresti od zavarovalnine – zapadlost izplačila zavarovalnine
Tožena stranka je v konkretnem primeru s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje, ki so bili v tem postopku na podlagi skladne trditvene podlage pravdnih strank del njunega pogodbenega statuta, dopolnila oziroma specificirala pojasnjeno kogentno ureditev 943. člena OZ tako, da se je zavezala v roku enega meseca, v primeru zahtevkov na dajatev za trajno invalidnost pa v roku treh mesecev, izjaviti ali in v kakšnem obsegu pripoznava dajatveno obveznost. Na pojasnjen način je torej tožena stranka v okviru zakonske ureditve sama določila konkretno obdobje, ki ga kot dober strokovnjak potrebuje za ugotovitev obveznosti, sicer najkasneje v 14 dneh po njegovem preteku njena obveznost v vsakem primeru zapade.
odškodninska odgovornost zavoda pri izvedbi javnega naročila – dokazno breme – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – naravna vzročnost
Naravna vzročnost pogosto ne more dati odgovora na vprašanje, ali je določena škoda v vzročni zvezi z očitanim škodljivim dejstvom. Škoda je namreč pogosto posledica sočasnega ali zaporednega delovanja več vzrokov, zato je potrebno obstoj vzročne zveze v vsakem primeru posebej presoditi.