dokazno breme - zakonske zamudne obresti - davki - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - regres za letni dopust - postopek pred odpovedjo - prispevki
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnikoma zaključila delovno razmerje, tako da ju je odjavila iz zavarovanj, ne da bi jima vročila izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito.
Tožena stranka se je z delavci dogovorila o obročnem plačilu regresa za letni dopust za leto 2009 (po 50,00 EUR na mesec), kar ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zaključek, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka, ni treba, da bi trpel ugled delodajalca v razmerju do naročnikov oziroma da bi delodajalcu zaradi delavcu očitanih ravnanj (ki so predstavljala podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) nastala škoda.
pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – predlog za sodno ureditev meje – zavrženje predloga za sodno ureditev meje
Pravnomočen sklep sodišča o ureditvi meje veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – trajne posledice poškodb - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zgolj trajne posledice poškodb še niso pravno priznana škoda, pač pa se morajo te odraziti v okrnitvi tožnikovih življenjskih aktivnostih, kar mu mora povzročati takšno duševno trpljenje, da ga (šele) to opravičuje do pravične denarne odškodnine.
spor majhne vrednosti – zalaganje upravnika – neupravičena obogatitev – aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija tožnika, saj je vtoževane stroške iz svojih sredstev za toženko založil, zato je na podlagi določb OZ o neupravičeni pridobitvi upravičen do njihove povrnitve.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.
Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine – pravica do izjave – spor o deležih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Opravičena odsotnost udeleženca postopka za razdružitev solastnine z naroka temu ne sme odvzeti njegovih pravic in sodišča ne more oprostiti obveznosti, ki jih ima to po samem zakonu – to je, da med vsemi udeleženci postopka ugotovi, ali je spor o predmetu delitve oziroma deležih na njem. Če sodišče udeleženca ni pozvalo, da se opredeli do navedb drugega udeleženca o njegovem višjem deležu na sporni nepremičnini, mu je odvzelo pravico do izjave.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 121.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca – protipravnost – poškodba policista pri športu – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri nogometu nevarnost poškodb izhaja iz boja za žogo. Zato je pri ravnanju, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo in ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest. Ko je gotovo, da bo s svojo potezo igralec zadel nasprotnega igralca, morda pa tudi žogo, je zaradi zavedanja, da bo zadel tudi igralca, šteti, da gre za premalo skrbno in zato protipravno ravnanje, ki ima za posledico odškodninsko odgovornost.
ZPIZ-1 člen 1, 7, 7/2, 15, 15/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 49, 49/1, 50, 53.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti – samozaposleni
Ker je tožnik kot uživalec starostne pokojnine ponovno začel opravljati dejavnost (ponovno se je vpisal v imenik odvetnikov), je odločba tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti, zakonita. Na podlagi dokončnosti te odločbe (odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti) bo tožena stranka vložila prijavo v zavarovanje, s tem bo odločbo tudi izvršila
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nobeden izmed udeležencev ni kriv – trčenje motornih vozil – ocena ravnanja udeležencev - pravičnost
Zavarovanec tožene stranke voznika, ki ga zaradi neustrezne prometne signalizacije (cestno ogledalo) ni videl, niti ga ni mogel videti, tudi ni mogel spustiti mimo pri vključevanju na cesto.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - umor – višina odškodnine – deljena odgovornost
Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine, ki je višja od odškodnin, ki jih sodišča sicer prisojajo za duševne bolečine v primeru smrti ožjega družinskega člana, pravilno upoštevalo, da gre za specifičen oziroma hud primer, ki v praksi še ni bil obravnavan. Pokojni je umrl v nasilnih okoliščinah, njegovo truplo je bilo odvrženo na deponijo, zaradi česar tožnica ne more obiskati njegovega groba, bil je tožničin edini otrok, ki ga je rodila šele pri 30 letih, pred tem pa je imela raka na maternici, s pokojnim sinom sta se dobro razumela, eno leto ni vedela, kaj je z njim, ko pa je izvedela za njegovo smrt, je izgubila smisel za življenje in poskušala storiti samomor.
Čeprav bi pokojnik udaril toženca, to ne bi pomenilo, da je bil pokojnik sokriv za svojo smrt, če pa že, pa je bil njegov soprispevek tako majhen, da je zanemarljiv.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik tudi posrednik tožene stranke, pri sami sklenitvi pogodbe pa ni prišlo do zlorabe položaja tožeče stranke, pritožba neutemeljeno navaja, da pogodba predstavlja nemoralen poskus posrednika pridobiti si še dodatno plačilo od tožene stranke.
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
pogodba o poravnavi – zavarovanje vozil – odpust dolga – solidarna odgovornost
Konkretno sta stranki pogodbe o poravnavi zgolj tožeča stranka in stranski intervenient – zavarovalnica, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki ga je v času škodnega dogodka vozil delavec tožene stranke. Vendar pa sta zavarovalnica in tožena stranka solidarno zavezani za povrnitev škode tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi tožena stranka k pogodbi o poravnavi pristopila, jo sprejela ali izjavila, da se z njo strinja, kakor tudi ni potrebno, da bi zavarovalnica imela pooblastilo tožene stranke za sklenitev te pogodbe. Velja namreč, da so z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prosti obveznosti tudi drugi dolžniki. Že sama pogodba o poravnavi tak odpust dolga izrecno vsebuje, ko določa, da so s plačilom zneska, dogovorjenega s pogodbo o poravnavi, svoje obveznosti prosti zavarovalnica in vse odgovorne osebe iz škodnega dogodka v razmerju do oškodovanca.
Ker tožnik stvari ni točno opredelil, saj zahteva od tožencev izročitev perila, plavih oblek, srajc, sivega in rjavega plašča ter čevljev črne in rjave barve, bi lahko prišlo v morebitni izvršbi do dvomov, kaj morata toženca izpolniti.
ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – določitev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti – ureditev meje na podlagi pravične ocene
Sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice, pri čemer se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Uporaba tega sicer primarnega določila za določitev meje v nepravdnem postopku pa je odvisna od vrednosti spornega mejnega prostora.
OZ člen 347. ZVPot člen 41. ZVKSES člen 1, 12, 13, 91, 92.
zastaranje terjatve iz naslova obresti od predplačila – javni nepremičninski sklad – oblikovanje skrbniškega računa
Ker je zakonodajalec v 91. členu ZVKSES izenačil javni nepremičninski sklad (tudi) s prodajalcem, ki je zagotovil zavarovanje kupca s skrbniško storitvijo na podlagi pogodbe o oblikovanju skrbniškega računa, se nedvomno določba 92. člena ZVKSES nanaša tako na prodajalca, ki je zagotovil takšno zavarovanje, kot na prodajalca – javni nepremičninski sklad, torej tudi na toženo stranko.
Če podjetje molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, je dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece Šele na dan dobave (ali izvedbe storitve) se tako lahko ugotovi znesek tako nastale obveznosti, kakor tudi nadaljnji zaključek, da na ta dan obresti od plačanih obrokov predplačil postanejo glavna terjatev, ki pa ima še vedno naravo občasne terjatve, za katere skladno s 347. členom OZ velja triletni zastaralni rok.