stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - načelo uspeha - vzorčni postopek
Tožene stranke so dolžne trpeti svoje stroške postopka v delu, ki se nanaša na plačilo regresa za letni dopust in nadomestila plače, saj so ti zahtevki povezani s prenehanjem delovnega razmerja, v preostalem delu (glede zahtevka za plačilo odpravnine in pogodbene kazni) pa je toženim strankam dolžna stroške postopka povrniti tožnica, saj v postopku ni uspela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je bila podana, ker je tožnik zaradi norme in plačila po normi pritiskal na gumb na stroju, kot če bi svoje delo opravljal, s čimer je na monitorju lažno prikazal, da je oblekel več vzglavnikov, kot jih je dejansko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VSL0065799
ZVVJTO člen 8.
vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Pogodba o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje ni edino sredstvo dokazovanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje oz. pravice do vračila teh vlaganj.
mandat – mandatna pogodba – odpoved mandatne pogodbe – nagrada mandatarja – višina nagrade - prosti preudarek
Mandatar ima v vsakem primeru, torej ne glede na naravo izpolnitvenega ravnanja (enkratno izpolnitveno ravnanje ali trajnejše poslovno razmerje), pravico do odstopa od pogodbe, ki jo uresniči z odstopno izjavo. Odstop od mandatne pogodbe je vselej le izrecen, saj je le na ta način naročitelj seznanjen s posledicami, ki jih odpoved prinaša. Gre namreč za prekinitev zaupnega razmerja, ki ima lahko številne posledice v pravnem prometu, tako v odnosu med naročiteljem in prevzemnikom naročila, kot tudi navzven.
Sodišče je tožbenemu zahtevku pravilno delno ugodilo na podlagi 761. člena ZOR, ki določa, da v kolikor ni določeno drugače, dolguje naročitelj prevzemniku običajno plačilo, če takega običaja ni, pa pravično plačilo. V posledici ničnosti dogovora o pavšalnem znesku za nagrado in stroške pa je ugotavljalo tudi višino potrebnih stroškov tožnika na podlagi prvega odstavka 759. člena ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0056248
ZPP člen 112, 112/8.
odgovor na tožbo – vložitev vloge pri nepristojnem sodišču – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – vpis v zemljiško knjigo – načelo realizacije
Če je nepristojno sodišče dne 27.10.2008 prejeti odgovor na tožbo pristojnemu sodišču posredovalo šele dne 4.11.2008, ko se je rok za odgovor na tožbo že iztekel, gre za nerazumno dolg potek časa, zato ta čas ne more biti v škodo tožencu in je odgovor na tožbo šteti kot pravočasen.
Lastninska pravica na nepremičnini s pravnim poslom se pridobi s trenutkom vpisa te pravice v zemljiški knjigi, načelo realizacije pa je upoštevno le pri veljavnosti sicer neoblično sklenjene pogodbe, to je veljavnosti pravnega naslova, na podlagi katerega se šele z vknjižbo v zemljiški knjigi pridobi lastninska pravica na nepremičnini.
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZPIZ-1 člen 1, 7, 7/2, 15, 15/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 49, 49/1, 50, 53.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti – samozaposleni
Ker je tožnik kot uživalec starostne pokojnine ponovno začel opravljati dejavnost (ponovno se je vpisal v imenik odvetnikov), je odločba tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti, zakonita. Na podlagi dokončnosti te odločbe (odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti) bo tožena stranka vložila prijavo v zavarovanje, s tem bo odločbo tudi izvršila
pravnomočnost sklepa – vezanost na pravnomočni sklep – predlog za sodno ureditev meje – zavrženje predloga za sodno ureditev meje
Pravnomočen sklep sodišča o ureditvi meje veže tako sodišče kot udeležence postopka, zato predlagatelj ne more uspeti s trditvijo, da je meja zanj še vedno sporna.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine – pravica do izjave – spor o deležih – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Opravičena odsotnost udeleženca postopka za razdružitev solastnine z naroka temu ne sme odvzeti njegovih pravic in sodišča ne more oprostiti obveznosti, ki jih ima to po samem zakonu – to je, da med vsemi udeleženci postopka ugotovi, ali je spor o predmetu delitve oziroma deležih na njem. Če sodišče udeleženca ni pozvalo, da se opredeli do navedb drugega udeleženca o njegovem višjem deležu na sporni nepremičnini, mu je odvzelo pravico do izjave.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik tudi posrednik tožene stranke, pri sami sklenitvi pogodbe pa ni prišlo do zlorabe položaja tožeče stranke, pritožba neutemeljeno navaja, da pogodba predstavlja nemoralen poskus posrednika pridobiti si še dodatno plačilo od tožene stranke.
Kakšno je psihično stanje tožnice danes in kakšno je bilo eno leto po podpisu pogodbe, ni bistveno. Bistveno je, kakšno je bilo njeno stanje v času sklepanja in podpisa darilne pogodbe.
OZ člen 147, 147/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 121.
odškodninska odgovornost – odgovornost delodajalca – protipravnost – poškodba policista pri športu – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri nogometu nevarnost poškodb izhaja iz boja za žogo. Zato je pri ravnanju, ki meji med dovoljenim bojem za žogo in nedovoljeno kršitvijo, ključna presoja, ali je igralec štartal na žogo in ali je imel realno možnost pridobiti jo v posest. Ko je gotovo, da bo s svojo potezo igralec zadel nasprotnega igralca, morda pa tudi žogo, je zaradi zavedanja, da bo zadel tudi igralca, šteti, da gre za premalo skrbno in zato protipravno ravnanje, ki ima za posledico odškodninsko odgovornost.
Vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena.
pogodba o poravnavi – zavarovanje vozil – odpust dolga – solidarna odgovornost
Konkretno sta stranki pogodbe o poravnavi zgolj tožeča stranka in stranski intervenient – zavarovalnica, pri kateri je bilo proti odgovornosti zavarovano vozilo, ki ga je v času škodnega dogodka vozil delavec tožene stranke. Vendar pa sta zavarovalnica in tožena stranka solidarno zavezani za povrnitev škode tožeči stranki, zato ni potrebno, da bi tožena stranka k pogodbi o poravnavi pristopila, jo sprejela ali izjavila, da se z njo strinja, kakor tudi ni potrebno, da bi zavarovalnica imela pooblastilo tožene stranke za sklenitev te pogodbe. Velja namreč, da so z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom prosti obveznosti tudi drugi dolžniki. Že sama pogodba o poravnavi tak odpust dolga izrecno vsebuje, ko določa, da so s plačilom zneska, dogovorjenega s pogodbo o poravnavi, svoje obveznosti prosti zavarovalnica in vse odgovorne osebe iz škodnega dogodka v razmerju do oškodovanca.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nobeden izmed udeležencev ni kriv – trčenje motornih vozil – ocena ravnanja udeležencev - pravičnost
Zavarovanec tožene stranke voznika, ki ga zaradi neustrezne prometne signalizacije (cestno ogledalo) ni videl, niti ga ni mogel videti, tudi ni mogel spustiti mimo pri vključevanju na cesto.
začasna odredba zaradi zavarovanja denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda – načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe – vročanje predloga za izvršbo – vročanje odgovora na ugovor
V skladu z načelom hitrosti postopka ureditev postopka izdaje začasne odredbe v ZIZ ne terja nujno predhodnega vročanja predloga za izdajo začasne odredbe dolžniku oziroma toženi stranki. Kontradiktornost postopka je v takšnih primerih, ko sodišče izda predlagano začasno odredbo pred vročitvijo predloga za njeno izdajo (da bi učinkovito zavarovalo uveljavljano terjatev), zagotovljena pred sodiščem prve stopnje v nadaljnjem ugovornem postopku zoper sklep o začasni odredbi.
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin iz 2. točke 271. člena ZIZ.
odškodninska odgovornost zavoda pri izvedbi javnega naročila – dokazno breme – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – naravna vzročnost
Naravna vzročnost pogosto ne more dati odgovora na vprašanje, ali je določena škoda v vzročni zvezi z očitanim škodljivim dejstvom. Škoda je namreč pogosto posledica sočasnega ali zaporednega delovanja več vzrokov, zato je potrebno obstoj vzročne zveze v vsakem primeru posebej presoditi.