ZDR člen 6, 6.a, 41, 44, 184. OZ člen 131, 147, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobbing – elementi odškodninskega delikta – protipravno ravnanje – škoda – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožena stranka je tožnika izključevala iz vsakdanje komunikacije, ignorirala je njegove pobude, želje po razgovoru in mu onemogočala skupno delo. S tem je delovala v nasprotju z obveznostjo, ki ji jo je nalagal 44. čl. ZDR. Povzročila je, da se je tožnik v posledici njenega protipravnega ravnanja na delovnem mestu počutil nekoristnega in razvrednotenega, zaradi česar se je občutno poslabšal njegov psihični in zdravstveni položaj. Zaradi tega je odškodninsko odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da tožena stranka za tožnika ni vodila evidence prisotnosti na delu, da mu v pogodbi o zaposlitvi ni določila delovnega časa in da je dopuščala, da si sam razporeja delovni čas ter da delo opravlja izven prostorov družbe, očitek o petdnevnem neopravičenem izostanku z dela ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068156
ZPP člen 285, 339, 339/1, 458, 458/1.
dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev postopka – materialno procesno vodstvo – stroški upravljanja – individualizacija terjatve – delni uspeh
Ker višine stroškov upravljanja tožeča stranka (upravnik) ne navaja, jih od iztoževanih obratovalnih stroškov ni mogoče oddvojiti. Seštevanje obratovalnih stroškov je zahtevno in dolgotrajno matematično opravilo, pravilnost njegovega rezultata pa vprašljiva - zaradi količine podatkov in zato, ker podatki niso povzeti in zbrani, ampak jih je treba iskati v razdelilnikih. Tožeča stranka, ki te podatke računalniško obdeluje in ima zbrane, bi jih bila dolžna predložiti, da bi se tožena stranka tudi do tega dejstva (seštevka obratovalnih stroškov) lahko opredelila. Zaradi količine teh podatkov, je tudi njihov seštevek eno od relevantnih dejstev, ki ga tožeča stranka ni navedla in s tem preprečila delni uspeh zahtevka.
Zaradi količine uveljavljanih terjatev je tudi njihov seštevek lahko eno od relevantnih dejstev; zlasti v primeru, ko ta seštevek omogoča njegovo oddvojitev od drugega dela zahtevka, glede katerega je uspeh drugačen. Neaktivnost sodišča pri odpravljanju te pomanjkljivosti predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ob določenih pogojih pa zaradi omejitve možnosti obravnavanja pred sodiščem lahko tudi absolutno bistveno kršitev postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067639
ZD člen 224.
obnova zapuščinskega postopka – zavrženje predloga za obnovo zapuščinskega postopka – uveljavljanje dednih pravic v pravdi
Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi.
Pri odločanju o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je ob presoji pogojev, ki jih določa ZST-1, potrebno upoštevati tudi to, da iz pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave izhaja, da mora država omogočiti dejansko in učinkovito izvrševanje te pravice, kar pomeni, da osebam slabšega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča.
ZIZ člen 38, 38/6, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 158, 337, 337/1.
umik predloga za izvršbo – izvršilni stroški
Da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških lahko uporabilo drugi del pravnega pravila iz 158. člena ZPP, bi moral upnik umik predloga za izvršbo ustrezno obrazložiti, tako da bi bilo na njegovi podlagi mogoče zaključiti ali umika predlog za izvršbo neposredno po izpolnitvi ali pa temu ni tako. Zgolj navedba, da sta dolžnika v celoti realizirala sklep o izvršbi, še ne omogoča zaključka o tem, kdaj konkretno je bila nedenarna terjatev izpolnjena. Upnik bi pri vlaganju umika predloga moral ravnati s potrebno skrbnostjo, saj bi tudi ob morebitnem predhodnem vpogledu v spis lahko ugotovil, ali so na strani dolžnikov v postopku nastali kakšni stroški, zato bi moral umik predloga ustrezno opredeliti.