invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Tudi sprememba v obsegu delovnih omejitev pri invalidu III. kategorije, do katere pride po uveljavitvi ZPIZ-1, predstavlja podlago za pridobitev pravic po ZPIZ-1, konkretno do pravice do nadomestila za invalidnost.
Tožnik je vložil tožbo le v enem izvodu in brez prilog, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo, da v roku 30 dni tožbo dopolni tako, da k tožbi priloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali v overjenem prepisu v dveh izvodih, še en izvod tožbe ter priloži prilogo v overjenem prevodu v slovenski jezik, v dveh izvodih. Ker tožnik na sklep ni odgovoril in tožbe ni ustrezno dopolnil, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo (ne)poštenost pogajanj in na tej osnovi prišlo do zaključkov o toženkini poslovni odškodninski odgovornosti. Tožena stranka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da ne more več zagotoviti podpisa pogodbe s strani leasingodajalca oziroma zemljiškoknjižnega lastnika, k čemur se je zavezala oziroma zakaj lahko to stori le pod drugačnim pogoji oziroma za drugega kupca (glede na to, da je bila nepremičnina tekom pravde prodana tretji osebi).
Stranki kot laiku ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, kakšno primerjalno gradivo je po strokovnih kriterijih grafološke stroke primerno za preiskavo. S tem se je seznanila šele po pojasnilu izvedenca, zato ji je treba dopustiti, da naknadno predloži primerjalno gradivo, ki ustreza strokovnim kriterijem brez sankcije prekluzije. V nasprotnem primeru bi ji bilo naloženo nesorazmerno dokazno breme.
zaščita pred vznemirjanjem – pasivna legitimacija naročnika vznemiranja
Pasivno je legitimiran, kdor vznemirja lastnika v izvrševanju njegove lastninske pravice. Poleg neposrednega motilca je toženec lahko tudi tisti, ki nekomu drugemu naroči, naj vznemirja lastnika v njegovi pravici.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve
Za odločitev o zavarovanju terjatve z začasno odredbo zadostuje že izkaz njene verjetnosti. Ali bo tožnik svoje trditve tudi dokazal, pa je stvar izvedenega dokaznega postopka.
Ob dejstvu, da je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je postopek prekinilo zaradi rešitve spora v zadevi opr. št. VII Pg 3488/2009, ne da bi svoje stališče o tem bolj natančno opredelilo.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopka
Tožba, po kateri se je z izpodbijanim sklepom zaznamoval spor, je tožba, vložena proti imetniku lastninske pravice, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice, ki jo je pridobil na izviren način. Sklepčnosti tožbe pa zemljiškoknjižno sodišče ni upravičeno preverjati, saj spor zaznamuje le na podlagi tožbe in potrdila pristojnega sodišča o njeni vložitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061520
ZPP člen 124, 224, 337.
pritožbene novote – zapisnik kot javna listina - uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev
Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano – v konkretnem primeru torej poteka naroka in izjav strank. Velja pa tudi nasprotna domneva: domneva se, da na naroku ni bilo opravljeno nič ali izjavljeno nič drugega razen tistega, kar je v zapisniku navedeno.
Pritožnik sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze (le), če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo, saj se je dedinja zapuščinske obravnave udeležila, prav tako pa je, glede na izjavo o izločitvi dela denarnih sredstev pri N., očitno bila seznanjena z možnostjo takšne izločitve. Ker njen zahtevek (uveljavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev) nima dednopravne narave, ga lahko še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavi s tožbo v pravdi.
Tožnica je po roku, ki ji ga je določilo sodišče za dopolnitev tožbe, predložila vlogo z dokončno odločbo toženca. Glede navedene vloge oziroma dokončne odločbe jo je sodišče nepravilno napotilo, da bi morala sodno varstvo zahtevati v samostojnem postopku, saj bi moralo njeno vlogo ali upoštevati v predmetnem postopku ali pa bi jo moralo obravnavati kot novo tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064510
ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 135.
sposobnost biti pravdna stranka – stanje ob vložitvi – neodpravljiva pomanjkljivost – prenehanje pravne osebe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavarovalna pogodba – regresni zahtevek – krivda – malomarnost
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila drugotožena stranka izbrisana iz sodnega registra. Gospodarska družba pridobi status pravne osebe z vpisom v sodni register, izgubi pa ga z izbrisom iz sodnega registra gospodarske družbe. Drugotožena stranka v času vložitve tožbe 22. 06. 2005 ni imel statusa pravne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti pravdna stranka, zoper katero bi bilo mogoče voditi pravdni postopek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo takoj tožbo zoper drugotoženo stranko zavreči, ker ne gre za odpravljivo pomanjkljivost. Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. Zato dejstvo, da je na strani neobstoječe drugotožene stranke v pravdi nastopala njena univerzalna pravna naslednica, nima nobenih učinkov.
Tožnica je tožbo (naslovljeno kot pritožba) kljub pravilnemu pravnemu pouku vložila pri tožencu, kasneje se je pri tožencu tudi ustno zglasila in podala izjavo, naj se njena vloga obravnava kot tožba. Ta vloga oziroma tožba je na sodišče prispela šele po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe toženca tožnici, zaradi česar jo je sodišče utemeljeno zavrglo kot prepozno.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnik ni zmožen sam razrezati že pripravljene hrane, se ni zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je zagotovljena fiziološka eksistenca. Zato je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb.
Pogoj za določitev nujne poti je, da parcela nima povezave z javno potjo in ne, da predlagatelj ni imel na voljo drugih možnosti (ustanovitev stvarne služnosti).
dedni dogovor – odstop dednega deleža – znano premoženje – pozneje najdeno premoženje
Odpoved v korist določenega dediča se namreč šteje za izjavo o odstopu svojega dednega deleža, ki je mogoča zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Ne more pa se šteti za izjavo o odstopu deleža tudi na pozneje najdenem premoženju.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058544
ZIZ člen 11, 166, 166/2, 239, 242.
spor o krajevni pristojnosti – zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – nepremičnine na območju več sodišč – dovolitev zavarovanja
V primeru, ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev zavarovanja tisto sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, ki je kot predmet zavarovanja v predlogu za zavarovanje navedena na prvem mestu.
poočitev – pomožni vpis – glavni vpis – vknjižba pravice – družbena lastnina – novo lastniško stanje
Poočitve spadajo med pomožne vpise, s katerimi se v zemljiško knjigo vpisujejo drugi z zakonom določeni podatki, ne pa pravice in pravna dejstva. Zanje je namreč potreben vpis z glavnim vpisom – vknjižbo, predznambo ali zaznambo.
Vpis novega lastniškega stanja (iz družbene lastnine v lastninsko pravico) ni mogoče doseči s pomožnim vpisom (poočitvijo), ampak zgolj z glavnim vpisom (vknjižbo), in sicer na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 285, 286, 286/1, 286/4, 339, 339/1, 339/2 -8, 339/2-14. OZ člen 190, 346.
neupravičena pridobitev - zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – izračun vlaganj – stroškovna metoda – dokazovanje – listine – zaslišanje pravdnih strank – prosta dokazna presoja – eventuelna maksima – prekluzija navajanja dejstev in predlaganje dokazov – prepozno predlaganje zaslišanja priče
Zastaranje zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je lahko začelo teči šele s časovnim trenutkom, ko je tožečima strankama toženec preprečil uporabo nepremičnine, v katero sta vlagala.
V zvezi z izračunom vlaganj je bila pravilno uporabljena stroškovna metoda.
V primerih, ko pravdne stranke več ne razpolagajo z listinami, ki bi dokazovale posamezne pravno odločilne okoliščine, je dokazna aktivnost lahko osredotočena na zaslišanje pravdnih strank o dejstvih, ki izvirajo iz relativno oddaljene preteklosti.
V skladu z določbo 1. odstavka 286. člena ZPP je procesno načelo razpravnosti iz 1. odstavka 7. člena ZPP omejeno s prekluzijo navajanja dejstev in predlaganja dokazov. V 4. odstavku pa je uzakonjena izjema od tega načela, ko lahko stranka tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo (pa tudi v kasnejših vlogah) navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Ker je treba vse izjeme (tudi procesne) restriktivno razlagati, v konkretnem primeru takšna izjemna situacija ni izkazana.
kategorija invalidnosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Tožnica je zahtevala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, sodišče prve stopnje pa jo je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti, kar pomeni, da je v sodnem postopku uspela le deloma. Pri odločitvi o stroških postopka je treba šteti, da je njen uspeh v sodnem postopku polovičen.