Ker je bilo ugotovljeno, da je bil toženec zaradi odklonitve ustrezne oz. primerne zaposlitve izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, je pristojni center za socialno delo razveljavil odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči. Na podlagi te odločitve je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve upravičeno pri pristojnem sodišču začelo postopek zaradi vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po neupravičeno prejeti denarni socialni pomoči.
nadomestilo za uporabo tuje stvari – pravnomočno razsojena stvar – višina uporabnine – metode ugotavljanja višine uporabnine
Višina nadomestila za uporabo tuje stvari se ugotavlja za nazaj in vedno predstavlja neko oceno tožnikovega prikrajšanja, ki naj se čim bolj približa realnemu nadomestilu. Metode njenega izračuna so različne, a še vedno le ocene njene vrednosti, saj je za nazaj vrednost, ki bi bila res dosežena, nemogoče natančno izračunati.
ZOZP člen 2, 2/1, 2a, 7, 7/2, 7/3, 22. ZPP člen 8.
sprememba lastništva vozila – prometna nesreča - regres zavarovalnice – veljavnost pogodbe – odgovorna oseba – zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje prometnega sredstva
Tožnica (zavarovalnica) ima, upoštevajoč dejstvo, da je toženec odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju vozila, pravico od zavarovanca in odgovornih oseb uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.
Regresni zahtevek zavarovalnice zoper toženca - odgovorno osebo, ki sicer ni pogodbena stranka predmetne (v skladu z 22. členom ZOZP) veljavne zavarovalne pogodbe, na podlagi katere je tožnica (zavarovalnica) oškodovanki v prometni nesreči izplačala odškodnino, temelji na 7. členu ZOZP.
stroški postopka – obračunanje stroškov izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine v stroške pravdnega postopka
Po določilih Odvetniške tarife se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine in postopek za izdajo plačilnega naloga ali izpraznitvenega naloga všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine ali postopka za izdajo plačilnega naloga ali izpraznitvenega naloga. To določilo pa ne pomeni, da bi sodišče lahko celotne priznane izvršilne stroške odračunalo od pravdnih stroškov, temveč mora odračunati le nagrado za izvršilni postopek od priznane nagrade za pravdni postopek. Ostali izvršilni stroški (plačilo sodne takse, stroški poizvedb) tožniku pripadajo, saj jih ni mogoče šteti v postavko priznane nagrade za izvršilni postopek.
KZ člen 50, 149, 288, 288/1. ZKP člen 95, 95/1, 98, 98/1, 105, 105/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372/1, 383, 386, 391, 445, 445/1. URS člen 35.
kaznivo dejanje krive ovadbe – dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – kršitev pravil o sestavi in vsebini sodne odločbe – kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja – kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog – predlagalni delikt – dokazna ocena
Pregon na predlog ni samostojna – posebna vrsta kazenskega pregona, kot denimo pregon na zasebno tožbo, ampak del pregona po uradni dolžnosti.
ZFPPIPP člen 121, 234, 234/3, 235, 235/3, 235/4, 239, 239-2. ZGD-1 člen 3, 3/6. ZPP člen 139, 139/3, 139/6.
osebni stečaj – vročanje samostojnemu podjetniku posamezniku – sklep o začetku postopka osebnega stečaja – domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti
ZPP v tretjem odstavku 139. člena določa, da se samostojnemu podjetniku posamezniku vroča na naslovu, ki je vpisan v register.
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
Sam dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člen ZFPPIPP s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) ne more izpodbijati.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – sprememba zakona med postopkom – retroaktivnost zakona – prepoved posega v pridobljene pravice in pravico do enakega varstva pravic v postopku
Z vprašanjem, ali se sme zakonska postrožitev pogojev za dopustnost revizije uporabiti tudi za sodne postopke, ki so se začeli še med veljavnostjo prejšnje ureditve, se je ukvarjalo že Ustavno sodišče RS, ki je zavzelo jasno stališče, da ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti zakonov in s prepovedjo posega v pridobljene pravice ter pravico do enakega varstva pravic v postopku, če se novi Zakon o pravdnem postopku glede vprašanja dopustnosti revizije uporablja takoj, tudi za postopke, v katerih je bila tožba vložena še v času veljavnosti starega ZPP.
navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi – nedopustne pritožbene novote
Druge preživninske obveznosti in izdatke je tožeča stranka navedla šele v pritožbi. Pri tem ni izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti prej, kar pa je pogoj za navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.
ZP-1 člen 11a, 11a/1, 136, 136/1, 136/1-10, 156, 156-3. KZ-1 člen 312, 312/1. ZKP člen 161, 161/1. ZJZ člen 37, 37/1, 37/1-1.
prekršek in kaznivo dejanje – zavrženje kazenske ovadbe – okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku – ustavitev postopka – kršitev materialnih določb zakona
Tako kaznivo dejanje kot obravnavani prekršek je mogoče (smiselno) storiti le z naklepom, poleg tega kazenski postopek ni bil ustavljen zaradi kakega drugega razloga (morda zaradi majhnega pomena dejanja ali zastaranja pregona), temveč zato, ker je bilo s preiskovalnimi dejanji ugotovljeno, da storilcu ni mogoče očitati organiziranja ljudi z namenom, da bi preprečili pokop pokojnice, kar je prav predmet obravnave tudi v prekrškovni zadevi.
URS člen 14, 14/2. ZPIZ-1 člen 16, 60, 60/2, 60/2-1, 66/3, 91, 92, 94.
invalidnost – kmetijska dejavnost – III. kategorija invalidnosti
Tožnik za kmetijsko dejavnost pod splošnimi pogoji ni zmožen, zmožen pa je, da v okviru kmetijske dejavnosti opravlja lažja dela s polnim delovnim časom, ker je pri njem delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 %. Zato se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu in se mu v okviru kmetijske dejavnosti prizna pravica do dela z omejitvami s polnim delovnim časom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021151
KZ-1 člen 35, 53/2, 53/2-2, 57, 122, 122/1, 135, 135/5. ZKP člen 52, 95, 95/1, 372, 372-1, 383, 386, 391.
ogrožanje varnosti – lahka telesna poškodba – pogojna obsodba – enotna kazen – resna grožnja – verodostojnost priče – razmerje priče do procesnega udeleženca
Status priče oziroma njeno razmerje do katerega izmed procesnih udeležencev v širšem smislu ter (posredna) narava njene izpovedbe še ne določata njene (ne) verodostojnosti,temveč sta izkustvena in logična sprejemljivost ter zlasti skladnost z drugimi dokazi tisti, po katerima se je treba pri presoji posamezne izpovedbe ravnati.
V primeru, da stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje mora obenem, ko vloži predlog opraviti tudi zamujeno dejanje. Ker ob vložitvi predloga ni vložila tudi pritožbe zoper sodbo, to je dejanje, ki ga je zamudila, je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je prvostopno sodišče pravilno zavrglo.
izvršba na premičnine – predmet rubeža – posest – imetništvo – nelastniška posest – nelastniški neposredni posestnik – imetnik
Razlika med nelastniškim neposrednim posestnikom in imetnikom je v tem, da imetnik dejansko oblast na stvari izvršuje za drugega in po njegovih navodilih, nelastniški neposredni posestnik pa izvršuje dejansko posest na stvari sicer zase, vendar priznava posrednemu posestniku neko višjo posest.
Tožencu ni bilo omogočeno obravnavanje vprašanja potrebnosti tožbe ter ali je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. To pa je vplivalo na stroškovne posledice pravde.
ZPP člen 205. ZFPPIPP člen 422, 496, 500. ZGD-1 člen 100.
nadaljevanje postopka zoper družbenika – prekluzivni enoletni rok – zastaralni rok – novela ZFPPIPP – osebna odgovornost družbenikov
Šele novela ZFPPIPP– C je določbo desetega odstavka 442. člena spremenila tako, da se lahko omenjeni zahtevki uveljavijo v enem letu po objavi izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, kar pomeni, da je za uveljavljanje zahtevkov ponovno uvedla prekluzivni rok. Glede na navedeno ZFPPIPP, ki se je uporabljal v trenutku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, sicer ni več določal prekluzivnega roka za predlog za nadaljevanje postopka proti aktivnim družbenikom, je pa določal zastaralni rok.
Osebna odgovornost družbenikov ne izvira iz pravnega nasledstva. Podana je tudi tedaj, ko družba še obstaja, a upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni obveznosti. Nadaljevanja postopka z družbeniki izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo tako ni mogoče utemeljevati z osebno odgovornostjo družbenikov te družbe, določeno v 100. členu ZGD-1, temveč ta omogoča zgolj novo tožbo proti osebno odgovornim družbenikom.
URS člen 22. ZPP člen 115, 116, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – prekluzija – preložitev naroka – zdravniško potrdilo – pravica do izjave
Pogoje za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov določa 115. člen ZPP. Sodišče prve stopnje predlogu za preložitev naroka ni ugodilo, pa ne zato, ker bi morebiti štelo, da gre za neopravičen razlog, pač pa zato, ker tožena stranka hkrati z opravičilom ni predložila tudi zdravniškega opravičila v skladu z določbo 115. člena ZPP.
Obstoj premoženja zapustnika je pogoj za prehod na dediče oziroma Republiko Slovenijo ob njihovi odsotnosti ali odpovedi dedovanju, kot kaducitetno upravičenko.
Če zapustnik ni zapustil nobenega premoženja, ni predmeta, ki bi prešel na Republiko Slovenijo in tudi ne pride do kaducitete in tako pravnega nasledstva.