ZPIZ-1 člen 47, 47/3, 48, 209, 209/1, 209/2, 209/6, 266.
znižanje zavarovalne osnove
Pri presoji zahteve za znižanje zavarovalne osnove bi moral toženec ugotoviti, ali je tožnik pri poslovnih partnerjih lahko vplival na obseg naročil, ali je šlo za dejansko bistveno poslabšanje tekočega in pričakovanega poslovnega izida, ali odhodki dolgoročno presegajo prihodke najmanj za znesek razlike med prispevkom od predpisane zavarovalne osnove in ali bi plačevanje prispevkov ogrozilo tožnikovo nadaljnje poslovanje.
Vodovodno omrežje je v izključni lasti tožeče stranke, lastniki objektov pa plačujejo vodo po stanju števca oz. glede na porabo. Ker v konkretnem primeru ne gre za solastnino na vodovodnem omrežju, lastniki objektov niso dolžni prispevati k obnovi le-tega, temveč je strošek obnove v celoti dolžna poravnati tožeča stranka.
ZJC člen 5, 8. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cesta člen 19. OZ člen 131.
vzdrževanje cest
Vzdrževalec ceste, ki je prevzel dolžnost vzdrževanja avtoceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa; glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala tabla pokončne zapore, pa te obveznosti očitno ni izpolnil. Pravilna uporaba materialnega prava namreč pripelje do zaključka, da obveznost rednega vzdrževanja prometnih površin pomeni tako vzdrževanje, da je omogočen varen in neoviran promet.
Ker je sodna poravnava med strankama sporna, bi pravilna uporaba materialnega prava narekovala ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov. Sodišče je ugotavljalo le namen enega od pogodbenikov, pri čemer le-tega ni zaslišalo. Opustitev zaslišanja pogodbenikov predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev določb postopka.
ZPP člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3. ZFPPIPP člen 14.
predlog za začetek stečajnega postopka – insolventnost kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – izvedensko mnenje
Po SRS vpis nepremičnine v zemljiško knjigo ni pogoj za njeno pripoznanje v bilanci stanja, bodisi kot zaloge ali kot sredstva, saj se le-ta, ob upoštevanju prevzema, lahko začne obvladovati že na podlagi ustreznih listin, v danem primeru zemljškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika. Le-tega je dolžnik predložil in je predstavljalo zadostno in zadovoljivo podlago za oblikovanje mnenja o tem, da so postavke v bilanci stanja resnično in pošteno predstavljene.
Dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, samo po sebi še ne pomeni, da od njih ni mogoče pričakovati gospodarskih koristi. Ocena verjetnosti, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z obremenjenimi nepremičninami, je namreč odvisna od ocene verjetnosti, ali bodo hipoteke unovčene. Odgovor na vprašanje, ali bodo hipoteke unovčene, pa je odvisen od mnogih dejstev in okoliščin, ki so tako v sferi zastavnega upnika kot zastavnega dolžnika in samega dolžnika G., d.o.o., ter so zgolj na ravni predvidljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068203
ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
začasna odredba – predodelitev otroka v varstvo in vzgojo
V konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko bi bila izdaja začasne odredbe, s katero bi sodišče mladoletnega otroka predodelilo v varstvo in vzgojo očeta, nujno potrebna. Začasna odredba mora namreč v teh postopkih ostati omejena le na tiste nujne primere, ko sodišče ugotovi, da bi brez nje otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja.
nujni delež – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – drugi dediči
Čeprav določba 2. odst. 8. čl. ZPVAS govori o „drugih dedičih“, so to glede na nadaljnje besedilo, da imajo ti le pravico do izplačila njunega deleža v denarju, le nujni dediči v skladu z ZD.
Dejstvo, da je tožnik poznal zemljiškoknjižno stanje, glede na okoliščine konkretnega primera ne vpliva na pravilnost zaključkov in razsoje prvostopenjskega sodišča. Vedenje kdo je lastnik parcele z določeno številko, ni isto kot vedenje kaj ta parcela predstavlja v naravi. Tožnik pa je bil glede na dokazano dolgoletno nemoteno uporabo spornih zemljišč v obsegu kot sedaj, utemeljeno prepričan, da so meje parcel drugje, kot pa so katastrske meje. Pravkar navedeno je vsebina dobroverne posesti.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil toženec zaradi odklonitve ustrezne oz. primerne zaposlitve izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, je pristojni center za socialno delo razveljavil odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči. Na podlagi te odločitve je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve upravičeno pri pristojnem sodišču začelo postopek zaradi vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po neupravičeno prejeti denarni socialni pomoči.
nadomestilo za uporabo tuje stvari – pravnomočno razsojena stvar – višina uporabnine – metode ugotavljanja višine uporabnine
Višina nadomestila za uporabo tuje stvari se ugotavlja za nazaj in vedno predstavlja neko oceno tožnikovega prikrajšanja, ki naj se čim bolj približa realnemu nadomestilu. Metode njenega izračuna so različne, a še vedno le ocene njene vrednosti, saj je za nazaj vrednost, ki bi bila res dosežena, nemogoče natančno izračunati.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede vštevanja dohodka, ki ga je prejel tožnik, ko je od leta 1977 do leta 1991 na delovnem mestu sprevodnika opravljal delo preko polnega delovnega časa, v pokojninsko osnovo ni bistveno le, ali je bilo takšno delo označeno kot poseben delovni pogoj po splošnem aktu delovne organizacije, ampak tudi, da je bilo v skladu z tedaj veljavno delovno pravno zakonodajo.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 270, 270/3, 272. ZPIZ-1 člen 7, 15, 48, 228. ZDavP-2 člen 2, 2/3. ZUP člen 147.
začasna odredba – lastnost zavarovanca – družbeništvo – plačilo prispevkov – težko nadomestljiva škoda
Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena, saj za tožnika z izdajo izpodbijane dokončne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot lastnik zasebne družbe, ki je le ugotovitvena, ni nastala škoda (in tudi ni nobene nevarnosti, da bi mu nastala težko nadomestljiva škoda). Ta odločba tudi ne pomeni, da je nastala obveznost plačila prispevkov za določen obdobje in v določeni višini, saj bo o tem odločila davčna uprava.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – razpis naroka – neizročitev sodnega pisanja s strani družinskih članov
Razlog, na katerega se sklicuje toženec, ni očitno neupravičen, ravno nasprotno, gre za upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranki namreč ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, npr. njenih družinskih članov, ki ji niso izročile sodnega pisanja, ki ga je družinski član sprejel za stranko po 140. členu ZPP.
sodne takse v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse
Stečajni postopek je samostojni postopek in se vodi neodvisno od ostalih postopkov, v katerih je posamezen upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom poskušal doseči poplačilo svoje terjatve, zato ni mogoče v takšnem primeru govoriti o transformaciji pravdnega postopka v stečajni postopek. Sodna taksa, ki jo je upnik plačal v izvršilnem in pravdnem postopku je namreč postala njegova terjatev proti stečajnemu dolžniku in jo ima možnost v stečajnem postopku prijaviti.
Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti, katera izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe po 2. in 3. odstavku 272. člena ZIZ naj bi bila podana v konkretnem primeru. Tak položaj ustreza bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – restriktiven pristop - prepovedi sklica in izvedbe skupščine
Sodišče sme načeloma sicer izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa ne pomeni, da sme sodišče na splošno poseči v ustavno zagotovljene pravice drugih (konkretno pravico do zbiranja in združevanja) na podlagi utemeljitve, da utegne izvrševanje teh pravic konkretno poseči v pravice drugih.