sodne takse v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse
Stečajni postopek je samostojni postopek in se vodi neodvisno od ostalih postopkov, v katerih je posamezen upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom poskušal doseči poplačilo svoje terjatve, zato ni mogoče v takšnem primeru govoriti o transformaciji pravdnega postopka v stečajni postopek. Sodna taksa, ki jo je upnik plačal v izvršilnem in pravdnem postopku je namreč postala njegova terjatev proti stečajnemu dolžniku in jo ima možnost v stečajnem postopku prijaviti.
regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – restriktiven pristop - prepovedi sklica in izvedbe skupščine
Sodišče sme načeloma sicer izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar pa ne pomeni, da sme sodišče na splošno poseči v ustavno zagotovljene pravice drugih (konkretno pravico do zbiranja in združevanja) na podlagi utemeljitve, da utegne izvrševanje teh pravic konkretno poseči v pravice drugih.
Ker je sodna poravnava med strankama sporna, bi pravilna uporaba materialnega prava narekovala ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov. Sodišče je ugotavljalo le namen enega od pogodbenikov, pri čemer le-tega ni zaslišalo. Opustitev zaslišanja pogodbenikov predstavlja uveljavljeno bistveno kršitev določb postopka.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – pravnoposlovna pridobitev – prenos pravice uporabe
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi pravnega posla, kot tudi ni dokazala izpolnjenih pogojev za priposestvovanje lastninske pravice, zato je sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Za veljaven prenos pravice uporabe je bila potrebna ustrezna pravna podlaga v obliki odločbe ali pogodbe, ki dokazuje nastanek pravice kot absolutne, stvarnopravne pravice.
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče po ustaljeni sodni praksi oceniti, ali obstoji subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka, pri slednjem pa enakovredno upoštevati tako tožbeni predlog kot tudi njegovo dejansko podlago.
105.a člen ZPP določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Plačana mora biti najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – obličnost posredniške pogodbe – naknadni ustni dogovor o neplačilu provizije
Pisna oblika posredniške pogodbe je predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank. Namen predpisane obličnosti pogodbe o posredovanju je varno in skrbno nepremičninsko poslovanje ter varstvo naročitelja.
nujni delež – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – drugi dediči
Čeprav določba 2. odst. 8. čl. ZPVAS govori o „drugih dedičih“, so to glede na nadaljnje besedilo, da imajo ti le pravico do izplačila njunega deleža v denarju, le nujni dediči v skladu z ZD.
Tožnik (kupec avtomobila) bi moral svoj zahtevek uveljavljati nasproti komisionarju v roku enega leta, ker pa tega ni storil, je izgubil vse pravice, ki mu gredo iz naslova uveljavljanja stvarnih napak. Tožniku zahtevki do toženca po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ne gredo.
narok za glavno obravnavo – izostanek z naroka – fikcija umika tožbe
Tožnik je bil pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu tudi opozorjen na posledice, če se naroka ne bo udeležil. Kljub temu na narok ni pristopil, niti svojega izostanka ni opravičil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in je postopek ustavilo.
ZIZ člen 46, 46/1. ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 88/1, 133, 133/1, 148.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – pogoji za zaznambo izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi kot podlaga za vpis
Zemljiškoknjižni postopek odločanja o dovolitvi zaznambe izvršbe in z zaznambo povezanih vpisih, se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme obvestilo izvršilnega sodišča o sklepu o izvršbi, ki mu je priložen odpravek tega sklepa. Izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede vštevanja dohodka, ki ga je prejel tožnik, ko je od leta 1977 do leta 1991 na delovnem mestu sprevodnika opravljal delo preko polnega delovnega časa, v pokojninsko osnovo ni bistveno le, ali je bilo takšno delo označeno kot poseben delovni pogoj po splošnem aktu delovne organizacije, ampak tudi, da je bilo v skladu z tedaj veljavno delovno pravno zakonodajo.
invalidnost – dokazovanje – invalidska komisija – sodni izvedenec
Invalidnost sta tako toženec kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavljala glede na tožnikov poklic delovodje sektorja osnovne avtomatske proizvodnje pri delodajalcu S. d.d., čeprav iz listin izhaja, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana in da se je kot iskalec zaposlitve prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Dejstvo, da je tožnik poznal zemljiškoknjižno stanje, glede na okoliščine konkretnega primera ne vpliva na pravilnost zaključkov in razsoje prvostopenjskega sodišča. Vedenje kdo je lastnik parcele z določeno številko, ni isto kot vedenje kaj ta parcela predstavlja v naravi. Tožnik pa je bil glede na dokazano dolgoletno nemoteno uporabo spornih zemljišč v obsegu kot sedaj, utemeljeno prepričan, da so meje parcel drugje, kot pa so katastrske meje. Pravkar navedeno je vsebina dobroverne posesti.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bil toženec zaradi odklonitve ustrezne oz. primerne zaposlitve izbrisan iz evidence brezposelnih oseb, je pristojni center za socialno delo razveljavil odločbo o priznanju pravice do denarne socialne pomoči. Na podlagi te odločitve je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve upravičeno pri pristojnem sodišču začelo postopek zaradi vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po neupravičeno prejeti denarni socialni pomoči.
nadomestilo za uporabo tuje stvari – pravnomočno razsojena stvar – višina uporabnine – metode ugotavljanja višine uporabnine
Višina nadomestila za uporabo tuje stvari se ugotavlja za nazaj in vedno predstavlja neko oceno tožnikovega prikrajšanja, ki naj se čim bolj približa realnemu nadomestilu. Metode njenega izračuna so različne, a še vedno le ocene njene vrednosti, saj je za nazaj vrednost, ki bi bila res dosežena, nemogoče natančno izračunati.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – opravičljiva zamuda
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena.
Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Pomanjkanje finančnih sredstev na računu tožene stranke predstavlja okoliščino, ki je bila toženi stranki gotovo znana in je izključno na njeni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0068207
ZIZ člen 62, 62/2. ZArbit člen 11, 11/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost arbitraže
Ugovor krajevne pristojnosti in ugovor pristojnosti arbitraže se upoštevata le, če sta podana v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.