odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – merila za odločanje – trajanje sodnega postopka
Zgolj časovni okvir trajanja postopka ni edini kriterij za ugotovitev kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ampak je ta kriterij potrebno upoštevati ob sočasnem upoštevanju vseh ostalih kriterijev po ZVPSBNO za ugotavljanje kršitve te pravice. Ob upoštevanju vseh teh kriterijev toženki ni možno očitati odgovornosti za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, če dolžina sojenja ni posledica njenega protipravnega ravnanja.
ZJC člen 5, 8. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cesta člen 19. OZ člen 131.
vzdrževanje cest
Vzdrževalec ceste, ki je prevzel dolžnost vzdrževanja avtoceste, je dolžan s ceste odstraniti vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa; glede na to, da se je na cestišču v času nesreče nahajala tabla pokončne zapore, pa te obveznosti očitno ni izpolnil. Pravilna uporaba materialnega prava namreč pripelje do zaključka, da obveznost rednega vzdrževanja prometnih površin pomeni tako vzdrževanje, da je omogočen varen in neoviran promet.
Vodovodno omrežje je v izključni lasti tožeče stranke, lastniki objektov pa plačujejo vodo po stanju števca oz. glede na porabo. Ker v konkretnem primeru ne gre za solastnino na vodovodnem omrežju, lastniki objektov niso dolžni prispevati k obnovi le-tega, temveč je strošek obnove v celoti dolžna poravnati tožeča stranka.
Ena izmed predpostavk obnovitvenega postopka je tudi, da bi nadomestitveni postopek pripeljal do ugodnejše odločbe za predlagatelja, ki pa je izrecno določena le za obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, pri vseh ostalih obnovitvenih razlogih pa se predvideva.
Ne glede na to, da se pri obnovitvenem razlogu po 5. točki (kaznivo dejanje krivega pričanja) ne presoja, ali bi obnova pripeljala do ugodnejše odločbe za predlagatelja, pa mora biti kaznivo dejanje za sodbo kavzalno, kar pomeni, da mora vplivati na izdajo sodne odločbe oziroma mora pravnomočna sodba na njem temeljiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0064523
ZTVP-1 člen 79, 79/3, 139, 140. OZ člen 131.
pogodba o borznem posredovanju – odgovornost borznoposredniške hiše – protipravnost – sklenitvena faza pogodbe – zaščita interesov stranke – nasprotje interesov
Toženo stranko kot borznoposredniško družbo tudi v primeru sklenitve prodajne pogodbe zavezujejo določbe 139. in 140. člena ZTVP-1, ki borznoposredniški družbi nalagajo zaščito interesov stranke in razkritje nasprotnih interesov. V zvezi z dolžnostjo tožene stranke, ki ji jo nalagajo te določbe, je zato za presojo njene odškodninske odgovornosti odločilno njeno ravnanje v sklenitveni fazi sporne pogodbe in aneksov.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – spor iz opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika
Med pravdnima strankama ni sporno, da je dolžnik samostojni podjetnik in da gre za spor iz njunega medsebojnega pogodbenega razmerja, ki izhaja tudi iz opravljanja pridobitne dejavnosti toženca kot samostojnega podjetnika, ki je sicer fizična oseba, zato gre za gospodarski spor.
zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – formalnost zemljiškoknjižnega postopka
V 86. členu ZZK-1 je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. V 88. členu istega zakona pa je določeno, da če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
kompleksna poškodba stopala – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
S pavšalnimi trditvami pritožnice, da primera iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo sodišče prve stopnje, nista primerljiva (gre za težje posledice in starejše zadeve), pri čemer pa ne ponudi zadev, ki bi bile po njenem primerljive, pravilnosti odmere odškodnine po objektivnem kriteriju, ne more uspešno izpodbiti. Zadevi, ki ju je upoštevalo sodišče prve stopnje sta primerljivi, saj gre za podobne poškodbe in le nekoliko težje posledice. Primerjava se opravlja s preračunom na povprečno število plač, zato so upoštevne tudi starejše zadeve.
Ocena izvedenca, da gre pri tožniku za 20 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti, na katero se sklicuje toženka v oporo trditvi, da je tožniku priznana previsoka odškodnina zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni merilo za odmero odškodnine iz tega naslova. Višina odškodnine je odvisna od intenzivnosti bolečin, ki jih oškodovanec trpi zaradi vseh omejitev v njegovih življenjskih aktivnostih.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – opravičljiva zamuda
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena.
Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Pomanjkanje finančnih sredstev na računu tožene stranke predstavlja okoliščino, ki je bila toženi stranki gotovo znana in je izključno na njeni strani.
ZPP člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3. ZFPPIPP člen 14.
predlog za začetek stečajnega postopka – insolventnost kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – izvedensko mnenje
Po SRS vpis nepremičnine v zemljiško knjigo ni pogoj za njeno pripoznanje v bilanci stanja, bodisi kot zaloge ali kot sredstva, saj se le-ta, ob upoštevanju prevzema, lahko začne obvladovati že na podlagi ustreznih listin, v danem primeru zemljškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika. Le-tega je dolžnik predložil in je predstavljalo zadostno in zadovoljivo podlago za oblikovanje mnenja o tem, da so postavke v bilanci stanja resnično in pošteno predstavljene.
Dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipotekami, samo po sebi še ne pomeni, da od njih ni mogoče pričakovati gospodarskih koristi. Ocena verjetnosti, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z obremenjenimi nepremičninami, je namreč odvisna od ocene verjetnosti, ali bodo hipoteke unovčene. Odgovor na vprašanje, ali bodo hipoteke unovčene, pa je odvisen od mnogih dejstev in okoliščin, ki so tako v sferi zastavnega upnika kot zastavnega dolžnika in samega dolžnika G., d.o.o., ter so zgolj na ravni predvidljivosti.
Ker zakonska ureditev lovstva, posebej pa lovske pravice, po presoji Ustavnega sodišča ne nasprotuje Ustavi, saj med drugim ne posega v pravice iz 33., 67. in 74. člena Ustave, očitana protipravnost ravnanja države pri urejanju lovske pravice ni podana.
URS člen 35. ZZZDR člen 106, 106a. ZPP člen 410, 411.
pravica do stikov – ukinitev stikov – svoboda ravnanja otrok
Ob dejanskih ugotovitvah, da 14 letni otroci stike z očetom (ki so bili izvajani pod nadzorstvom CSD) kategorično zavračajo, da jih doživljajo travmatično ter da jih je že sama misel na stike spravljala v pristno stisko, zaradi česar izvedenka ocenjuje, da stiki niso v njihovo korist, je odločitev o začasni ukinitvi stikov (z začasno odredbo), pravilna.
povod za tožbo – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Ob tako okoliščinah, da je bila pravda potrebna zaradi toženčevega ravnanja in da je zaradi njegovih ravnanj potrebno tudi nadaljnje sodno varstvo pravic tožeče stranke, se izkaže, da je prvo sodišče pri odločanju zmotno uporabilo materialnopravno določilo 2. odstavka 154. člena ZPP. Prevelik poudarek je namenilo matematičnemu izračunu uspeha strank, premajhno pozornost pa sicer pravilno ugotovljenim dejanskim okoliščinam primera. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov, mora namreč pravdne stroške nositi tista stranka, ki jih je povzročila.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 270, 270/3, 272. ZPIZ-1 člen 7, 15, 48, 228. ZDavP-2 člen 2, 2/3. ZUP člen 147.
začasna odredba – lastnost zavarovanca – družbeništvo – plačilo prispevkov – težko nadomestljiva škoda
Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena, saj za tožnika z izdajo izpodbijane dokončne odločbe, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot lastnik zasebne družbe, ki je le ugotovitvena, ni nastala škoda (in tudi ni nobene nevarnosti, da bi mu nastala težko nadomestljiva škoda). Ta odločba tudi ne pomeni, da je nastala obveznost plačila prispevkov za določen obdobje in v določeni višini, saj bo o tem odločila davčna uprava.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – osebno vročanje – kršitev pravil o vročanju – dejanski prejem sodnega pisanja – odgovor na tožbo
Ker toženki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo začel teči šele, ko je toženka tožbo dejansko prejela.
Tožena stranka se je z umikom tožbe strinjala, priglasila je tudi svoje pritožbene stroške, pri čemer pa se o s strani tožeče stranke zatrjevanem dejstvu, da je vtoževani dolg „medtem poravnala“ ni izjavila. To pa pomeni, da dejstvo, da je tožena stranka vtoževano terjatev po vložitvi tožbe poravnala, v postopku na prvi stopnji ni bilo sporno in bi ga bilo treba obravnavati v smislu 2. odst. 214. člena ZPP. Ker nespornih dejstev ni treba dokazovati, je okoliščina, da tožeča stranka ni predložila dokaza o izpolnitvi tožene stranke, nerelevantna.
Kasneje izdana sodba v drugem sporu, na podlagi katere tožnik meni, da je bila odločitev toženca nepravilna, ne more šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega bi se obnovil postopek, voden v zvezi s priznanjem pravice do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pri tožencu, ki je bil zaključek z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je postala pravnomočna, saj tožnik zoper njo ni uveljavljal sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068263
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
padec na poledenelem pločniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjave
Tožnik je trdil tudi, da je bil na poti pod snegom led. V zvezi s tem je prvotoženi stranki očital, da je opustila svojo obveznost čiščenja oziroma preventivnega posipanja, ker ni niti po (skoraj) tednu dni odstranila posledic snežnih padavin, ki so se zato po krajši otoplitvi in ponovni ohladitvi spremenile v led, ki ga je prekril nov sneg. Ker se sodišče prve stopnje do izpostavljenih trditev tožnika ni opredelilo in jih ni upoštevalo, čeprav so relevantne za odločitev o obstoju odškodninske odgovornosti, je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki terja razveljavitev izpodbijane sodbe.
ZFPPIPP člen 122, 122/1. ZOdvT člen 12, 28, 28/1, 28/2.
stroški stečajnega postopka - nagrada za postopek za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti
Zmotno je stališče pritožnika, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka preuranjena, ker je zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, vložil pritožbo. Ker je prvostopenjsko sodišče odločilo o predlogu upnika in ga zavrnilo, je imelo podlago tudi za odločitev o stroških postopka.
priposestvovanje – družbena lastnina – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - denacionalizacijski postopek
Priposestvovanje v času od uveljavitve ZDen za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, ni bilo mogoče.
V skladu z določbo 88. člena ZDen so nični vsi pravni posli in enostranske izjave volje glede premoženja, za katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Povzeta določba se v sodni praksi razlaga široko. Tako so nični tudi tisti pravni posli, ki so bili sklenjeni v zvezi s premoženjem, za katerega je denacionalizacijski postopek sicer tekel, pa upravičencem kasneje sploh ni bilo vrnjeno ali pa ni bilo vrnjeno v naravi. Nedopustno bi bilo, da bi bili pridobitelji na podlagi perfektnih pravnih poslov v slabšem položaju od subjektov, ki bi nepremičnino priposestvovali.