nujni delež – dedovanje deleža v agrarni skupnosti – drugi dediči
Čeprav določba 2. odst. 8. čl. ZPVAS govori o „drugih dedičih“, so to glede na nadaljnje besedilo, da imajo ti le pravico do izplačila njunega deleža v denarju, le nujni dediči v skladu z ZD.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – obličnost posredniške pogodbe – naknadni ustni dogovor o neplačilu provizije
Pisna oblika posredniške pogodbe je predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank. Namen predpisane obličnosti pogodbe o posredovanju je varno in skrbno nepremičninsko poslovanje ter varstvo naročitelja.
URS člen 35. ZZZDR člen 106, 106a. ZPP člen 410, 411.
pravica do stikov – ukinitev stikov – svoboda ravnanja otrok
Ob dejanskih ugotovitvah, da 14 letni otroci stike z očetom (ki so bili izvajani pod nadzorstvom CSD) kategorično zavračajo, da jih doživljajo travmatično ter da jih je že sama misel na stike spravljala v pristno stisko, zaradi česar izvedenka ocenjuje, da stiki niso v njihovo korist, je odločitev o začasni ukinitvi stikov (z začasno odredbo), pravilna.
ovire za odpust obveznosti – nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika
Standard, ki je zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, „da je dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven. Namen navedene določbe je predvsem zaščititi upnike, ki so bili žrtve dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, pri čemer pa je potrebno upoštevati, ali so morebiti tudi upniki pri tem sami ravnali neodgovorno in lahkomiselno.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za plačilo sodne takse za pritožbo – opravičljiva zamuda
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena.
Zamuda ni opravičljiva, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka ali pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Pomanjkanje finančnih sredstev na računu tožene stranke predstavlja okoliščino, ki je bila toženi stranki gotovo znana in je izključno na njeni strani.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev
Pridržanje oseb v psihiatrični ustanovi in njeno zdravljenje je dovoljeno, če oseba sama vanj privoli. Če pa ga odklanja (in v konkretnem primeru kot sledi tudi iz pritožbe pritožnica očitno odklanja pridržanje na zaprtem oddelku), pa je predviden poseben postopek.
vrnitev v prejšnje stanje – nepravilna vročitev tožbe
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki in ne sodišču. Ker stranki tožba ni bila pravilno vročena, je ustrezno pravno sredstvo proti izdani zamudni sodbi pritožba in ne vrnitev v prejšnje stanje.
Tožeča stranka toženca ni ustrezno opominjala. Tožeča stranka ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bil opomin ustrezno obrazložen, kar pomeni, da so bili v njem navedeni razlogi, zaradi katerih naj bi toženec grobo kršil temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih. Le na takšen način bi bilo tožencu omogočeno, da vsebinsko ugovarja očitanim kršitvam.
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, mora sodišče po ustaljeni sodni praksi oceniti, ali obstoji subjektivna in objektivna identiteta tožbenega zahtevka, pri slednjem pa enakovredno upoštevati tako tožbeni predlog kot tudi njegovo dejansko podlago.
105.a člen ZPP določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Plačana mora biti najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila.
odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – merila za odločanje – trajanje sodnega postopka
Zgolj časovni okvir trajanja postopka ni edini kriterij za ugotovitev kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ampak je ta kriterij potrebno upoštevati ob sočasnem upoštevanju vseh ostalih kriterijev po ZVPSBNO za ugotavljanje kršitve te pravice. Ob upoštevanju vseh teh kriterijev toženki ni možno očitati odgovornosti za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, če dolžina sojenja ni posledica njenega protipravnega ravnanja.
preživljanje mladoletnih otrok – zvišanje preživnine – zmožnosti staršev – potrebe mladoletnega otroka
Dolžnost preživninskega zavezanca ni samo tista, ki izhaja iz njegovih rednih dohodkov, ampak tudi iz njegovega premoženja. Sodišče poleg tega upošteva tudi tiste zmožnosti, ki jih je toženec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko izpolni preživninsko obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0068207
ZIZ člen 62, 62/2. ZArbit člen 11, 11/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost arbitraže
Ugovor krajevne pristojnosti in ugovor pristojnosti arbitraže se upoštevata le, če sta podana v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve oziroma zgolj naslednje procesno dejanje sodišča, ki sledi pravnomočnemu sklepu o rubežu terjatve, in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo in torej takšen sklep v ničemer ne posega v pravice dolžnikovega dolžnika, saj se njegov pravni položaj zgolj zaradi spremembe upnika v ničemer ne poslabša.
ZOZP člen 2, 2/1, 2a, 7, 7/2, 7/3, 22. ZPP člen 8.
sprememba lastništva vozila – prometna nesreča - regres zavarovalnice – veljavnost pogodbe – odgovorna oseba – zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje prometnega sredstva
Tožnica (zavarovalnica) ima, upoštevajoč dejstvo, da je toženec odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju vozila, pravico od zavarovanca in odgovornih oseb uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.
Regresni zahtevek zavarovalnice zoper toženca - odgovorno osebo, ki sicer ni pogodbena stranka predmetne (v skladu z 22. členom ZOZP) veljavne zavarovalne pogodbe, na podlagi katere je tožnica (zavarovalnica) oškodovanki v prometni nesreči izplačala odškodnino, temelji na 7. členu ZOZP.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – razpis naroka – neizročitev sodnega pisanja s strani družinskih članov
Razlog, na katerega se sklicuje toženec, ni očitno neupravičen, ravno nasprotno, gre za upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Stranki namreč ni mogoče pripisati bremena za krivdno ravnanje tretjih oseb, npr. njenih družinskih članov, ki ji niso izročile sodnega pisanja, ki ga je družinski član sprejel za stranko po 140. členu ZPP.
sodne takse v stečajnem postopku - terjatev iz naslova plačila sodne takse
Stečajni postopek je samostojni postopek in se vodi neodvisno od ostalih postopkov, v katerih je posamezen upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom poskušal doseči poplačilo svoje terjatve, zato ni mogoče v takšnem primeru govoriti o transformaciji pravdnega postopka v stečajni postopek. Sodna taksa, ki jo je upnik plačal v izvršilnem in pravdnem postopku je namreč postala njegova terjatev proti stečajnemu dolžniku in jo ima možnost v stečajnem postopku prijaviti.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 43. ZPP člen 282, 282/1.
sodba na podlagi odpovedi – učinki ustavne razveljavitve zakonskih določb
Prvemu sodišču je treba pritrditi, da so bili ob izdaji sodbe podani pogoji iz 1. odst. 282. čl. ZPP za izdajo sodbe na podlagi odpovedi. Kljub temu pa je sodba napačna, ker je oprta na zakonsko določilo, ki po presoji Ustavnega sodišča RS ni skladna z Ustavo RS. Ustavno sodišče je namreč ocenilo, da prekomerno posega v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, zaradi česar je 1. odst. 282. čl. ZPP z odločbo U-I 161/10-12 z dne 09. 12. 2010 razveljavilo (Ur.l. RS št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010).