uporabnina – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
V postopku majhne vrednosti ni dopustna pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje kdaj je tožena stranka tožeči stranki dejansko omogočila prevzem poslovnih prostorov se nanaša na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
plačilo za delo – povračilo stroškov prehrane med delom – dnevnice – ustni dogovor
Tožnik je iz naslova plač in dnevnic, kjer so zajeti stroški prehrane, prejemal plačilo v višini in na način kot se je s toženo stranko ustno dogovoril. Iz tega razloga do dodatnega plačila v višini 14 % od ustvarjenega prometa iz naslova uspešnosti (plačilo do te višine je prejemal na roko) in do dodatnega povračila stroškov prehrane med delom (saj je prejemal dnevnice, ki pokrivajo stroške prehrane na službeni poti) ni upravičen.
odpravnina – odpovedni rok – odškodnina za čas odpovednega roka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta
Če pride do ukinitve neke dejavnosti in zaradi tega do prenehanja dela vseh delavcev, tem pa drugi delodajalec ponudi strokovni izobrazbi ustrezno delo, se delovna doba delavcev, ki so prevzeti na delo, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavci niso spremenili zaposlitve. Še toliko bolj je utemeljeno upoštevanje delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu v primeru, ko je delodajalec, pri katerem so se delavci zaposlili, v bistvu nadaljeval dejavnost bivšega delodajalca in so delavci nadaljevali z delom v istih prostorih in z istimi sredstvi.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlog – zahteva za izvedbo naroka
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna dejanska podlaga tudi pritožbene odločitve.
Sodišče lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in če nobena stranka izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah ni zahtevala.
Stališče, ki ga zavzame pritožbeno sodišče ob odločanju o izdaji začasne odredbe, ki se nanaša na vprašanje obstoja verjetno izkazane terjatve, ne pomeni, da sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ne bi smelo/moglo zavzeti drugačnega stališča.
Tožnice so bile začasno prenesene od drugotožene stranke k prvotoženi stranki. Potem ko ni bilo več pogojev za začasni prenos, so v enakem položaju kot pred prenosom dejavnosti, v tem smislu obstoji tudi dolžnost drugotožene stranke, da jih pozove nazaj na delo (glede na zavezo, prevzeto s sporazumom o začasnem prenosu).
plačilo za delo – plača – stroški prevoza na delo in z dela – stroški za prehrano med delom – krajevna pristojnost – stroški postopka
Ugovora krajevne pristojnosti, podanega v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj je prepozen, ker ga sodišče na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP upošteva le, če ga tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi predstavlja enovit institut, kar pomeni, da morata biti odpoved in ponudba nove pogodbe podani istočasno. Ker tožena stranka tega ni upoštevala, ni prosta obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je tožniku v času odpovednega roka ponudila novo pogodbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prerazporeditev delovnega časa – pogodba o zaposlitvi
Tožnik bi moral upoštevati prerazporeditev delovnega časa, o kateri ga je tožena stranka pravočasno obvestila, četudi njegova pogodba o zaposlitvi ne predvideva prerazporejanja delovnega časa. Ker prerazporeditve delovnega časa ni upošteval, ampak je z dela odšel eno uro prezgodaj, je utemeljen očitek o kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – rok za podajo odpovedi
Okoliščina, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, ker je postalo nepotrebno zaradi vpeljave računalniškega sistema IBS ter zaradi prenosa preostalih nalog tega delovnega mesta na vodjo financ in administracije ter na delavke na delovnih mestih nabavno prodajnih referentk, predstavlja organizacijski razlog, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
vojaška oseba – pogodba o zaposlitvi za določen čas – sklenitev pogodbe o zaposlitvi – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi
Če je tožnik (vojaška oseba) novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas podpisal po tem, ko se je prej veljavna pogodba o zaposlitvi za določen čas že iztekla, se ne šteje, da je v delovnem razmerju za nedoločen čas, ampak (skladno s specialno določbo ZSSloV), da je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za enako časovno obdobje, kot je bila sklenjena prejšnja pogodba o zaposlitvi za določen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056251
ZPP člen 163, 163/6, 443. OZ člen 950.
zavarovalna pogodba – avtomobilsko zavarovanje – prometna nesreča – povračilo škode na nepopravljenem avtomobilu – premoženjska škoda – preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje – spor majhne vrednosti
Tožnik do povračila škode iz naslova manjvrednosti ni upravičen le ob njegovem predhodnem popravilu. Tudi če tožnik vozila ni popravil in zato ne razpolaga z računom, je upravičen do odškodnine v višini prikrajšanja svojega premoženja.
Če sodišče prve stopnje ugotovi, da so podani pogoji za izdajo delne sodbe, mora v izreku takšne delne sodbe odločiti tudi o tem, o katerih tožbenih zahtevkih oziroma o katerem delu tožbenega zahtevka bo odločilo s končno sodbo. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo (v izreku delne sodbe je za poznejšo sodbo pridržalo le odločitev o stroških postopka), je tožnica utemeljeno predlagala izdajo dopolnilne sodbe.
Vključenost tožnice v program izobraževanja, ki ga je organiziral Zavod RS za zaposlovanje, nima nobenega vpliva na to, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnici trajanje delovnega razmerja zaključiti pred datumom odločitve o sodni razvezi.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – ustrezna zaposlitev – direktor – odpoklic direktorja – zagovor – okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor – rok za podajo odpovedi
Dejstvo, da strokovna izobrazba za direktorja, za katerega je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni bila določena, pomeni, da je bila ponujena pogodba o zaposlitvi za tožnika, ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ustrezna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Zakonita je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je bila podana, ker je tožnik zaradi norme in plačila po normi pritiskal na gumb na stroju, kot če bi svoje delo opravljal, s čimer je na monitorju lažno prikazal, da je oblekel več vzglavnikov, kot jih je dejansko.
ZDR člen 131, 161, 162, 182. OZ člen 131, 131/1, 191.
odškodninska odgovornost delavca – odpovedni rok – regres za letni dopust – vrnitveni zahtevek
Tožbeni zahtevek za plačilo škode (v višini manj ustvarjenega dohodka), ki naj bi jo tožeča stranka utrpela zaradi nespoštovanja odpovednega roka s strani toženih strank, ni utemeljen, saj tožeča stranka ni dokazala vzorčne zveze med domnevno protipravnim ravnanjem in zatrjevano škodo.
zamudna sodba – nadomestilo plače – regres za letni dopust
Sklicevanje tožene stranke na slabo ekonomsko situacijo manjših podjetnikov v sedanjih kriznih časih in na dejstvo, da si je morala izposojati denar od drugih, da je lahko poravnala delavcem prejemke iz delovnega razmerja, v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve o tožbenih zahtevkih v izpodbijani zamudni sodbi, ker slab finančni položaj delodajalcev ne more odvezati njihove obveznosti, da poravnajo delavcem pripadajoče prejemke iz delovnega razmerja ter da od njih odvedejo predpisane davke in prispevke iz naslova socialnega zavarovanja, saj imajo takšne obveznosti podlago v zakonskih predpisih in kolektivni pogodbi.