uporabnina – trditveno in dokazno breme – spor majhne vrednosti
V postopku majhne vrednosti ni dopustna pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vprašanje kdaj je tožena stranka tožeči stranki dejansko omogočila prevzem poslovnih prostorov se nanaša na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – rok za podajo odpovedi
Okoliščina, da je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, ker je postalo nepotrebno zaradi vpeljave računalniškega sistema IBS ter zaradi prenosa preostalih nalog tega delovnega mesta na vodjo financ in administracije ter na delavke na delovnih mestih nabavno prodajnih referentk, predstavlja organizacijski razlog, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
plačilo za delo – povračilo stroškov prehrane med delom – dnevnice – ustni dogovor
Tožnik je iz naslova plač in dnevnic, kjer so zajeti stroški prehrane, prejemal plačilo v višini in na način kot se je s toženo stranko ustno dogovoril. Iz tega razloga do dodatnega plačila v višini 14 % od ustvarjenega prometa iz naslova uspešnosti (plačilo do te višine je prejemal na roko) in do dodatnega povračila stroškov prehrane med delom (saj je prejemal dnevnice, ki pokrivajo stroške prehrane na službeni poti) ni upravičen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – prerazporeditev delovnega časa – pogodba o zaposlitvi
Tožnik bi moral upoštevati prerazporeditev delovnega časa, o kateri ga je tožena stranka pravočasno obvestila, četudi njegova pogodba o zaposlitvi ne predvideva prerazporejanja delovnega časa. Ker prerazporeditve delovnega časa ni upošteval, ampak je z dela odšel eno uro prezgodaj, je utemeljen očitek o kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja.
plačilo za delo – plača – stroški prevoza na delo in z dela – stroški za prehrano med delom – krajevna pristojnost – stroški postopka
Ugovora krajevne pristojnosti, podanega v pritožbi, pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj je prepozen, ker ga sodišče na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP upošteva le, če ga tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo.
odpravnina – odpovedni rok – odškodnina za čas odpovednega roka – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta
Če pride do ukinitve neke dejavnosti in zaradi tega do prenehanja dela vseh delavcev, tem pa drugi delodajalec ponudi strokovni izobrazbi ustrezno delo, se delovna doba delavcev, ki so prevzeti na delo, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavci niso spremenili zaposlitve. Še toliko bolj je utemeljeno upoštevanje delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu v primeru, ko je delodajalec, pri katerem so se delavci zaposlili, v bistvu nadaljeval dejavnost bivšega delodajalca in so delavci nadaljevali z delom v istih prostorih in z istimi sredstvi.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pritožbeni razlog – zahteva za izvedbo naroka
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja odločitve oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna dejanska podlaga tudi pritožbene odločitve.
Sodišče lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in če nobena stranka izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah ni zahtevala.
vojaška oseba – pogodba o zaposlitvi za določen čas – sklenitev pogodbe o zaposlitvi – delo po poteku pogodbe o zaposlitvi
Če je tožnik (vojaška oseba) novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas podpisal po tem, ko se je prej veljavna pogodba o zaposlitvi za določen čas že iztekla, se ne šteje, da je v delovnem razmerju za nedoločen čas, ampak (skladno s specialno določbo ZSSloV), da je sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za enako časovno obdobje, kot je bila sklenjena prejšnja pogodba o zaposlitvi za določen čas.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi predstavlja enovit institut, kar pomeni, da morata biti odpoved in ponudba nove pogodbe podani istočasno. Ker tožena stranka tega ni upoštevala, ni prosta obveznosti plačila odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je tožniku v času odpovednega roka ponudila novo pogodbo.
Stališče, ki ga zavzame pritožbeno sodišče ob odločanju o izdaji začasne odredbe, ki se nanaša na vprašanje obstoja verjetno izkazane terjatve, ne pomeni, da sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ne bi smelo/moglo zavzeti drugačnega stališča.
Tožnice so bile začasno prenesene od drugotožene stranke k prvotoženi stranki. Potem ko ni bilo več pogojev za začasni prenos, so v enakem položaju kot pred prenosom dejavnosti, v tem smislu obstoji tudi dolžnost drugotožene stranke, da jih pozove nazaj na delo (glede na zavezo, prevzeto s sporazumom o začasnem prenosu).
ZDR člen 31, 31/1, 32, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za zaključek, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka, ni treba, da bi trpel ugled delodajalca v razmerju do naročnikov oziroma da bi delodajalcu zaradi delavcu očitanih ravnanj (ki so predstavljala podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi) nastala škoda.
nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - prepozno vložena dopolnitev - sodni rok - podaljšanje sodnega roka
Le za tisto vlogo, ki je popravljena oziroma dopolnjena izročena sodišču v roku, ki je bil stranki določen za dopolnitev oziroma popravo se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena – ne pa tudi za vlogo, ki je vložena po poteku določenega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069848
ZPP člen 286, 286/4, 495. OZ člen 704.
spor majhne vrednosti – licenčna pogodba – računalniški program
Prav noben dokaz v spisu ne potrjuje trditve tožene stranke, da je utemeljeno pričakovala, da je ta storitev brezplačna. Predložena licenčna pogodba, ki je bila toženi stranki očitno znana, saj jo je sama predložila, tega ne potrjuje, prav tako pa je omenjeno storitev tožena stranka že prejela tako, da ji je moralo biti znano, da se ta storitev plačuje. Neutemeljen je tudi ugovor, da ni prejela ključa za inštalacijo, saj v nasprotnem primeru kot pravilno ocenjuje izpodbijana sodba, namestitev programa CD ne bi bila možna. Pritožbeno sodišče se tako v celoti strinja z izpodbijano sodbo, da je tožena stranka blago, ki ga je pravilno prejela in ni zavrnila, dolžna plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056251
ZPP člen 163, 163/6, 443. OZ člen 950.
zavarovalna pogodba – avtomobilsko zavarovanje – prometna nesreča – povračilo škode na nepopravljenem avtomobilu – premoženjska škoda – preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje – spor majhne vrednosti
Tožnik do povračila škode iz naslova manjvrednosti ni upravičen le ob njegovem predhodnem popravilu. Tudi če tožnik vozila ni popravil in zato ne razpolaga z računom, je upravičen do odškodnine v višini prikrajšanja svojega premoženja.
Če sodišče prve stopnje ugotovi, da so podani pogoji za izdajo delne sodbe, mora v izreku takšne delne sodbe odločiti tudi o tem, o katerih tožbenih zahtevkih oziroma o katerem delu tožbenega zahtevka bo odločilo s končno sodbo. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo (v izreku delne sodbe je za poznejšo sodbo pridržalo le odločitev o stroških postopka), je tožnica utemeljeno predlagala izdajo dopolnilne sodbe.
Vključenost tožnice v program izobraževanja, ki ga je organiziral Zavod RS za zaposlovanje, nima nobenega vpliva na to, da bi sodišče prve stopnje moralo tožnici trajanje delovnega razmerja zaključiti pred datumom odločitve o sodni razvezi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057767
SZ člen 116. OZ člen 86, 440. ZPP člen 353, 354.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice z adaptacijo skupnih prostorov – sklepčnost tožbe – izpodbojnost pogodbe – ničnost pogodbe
Sodišče je sledilo izpovedbi drugotožene stranke, da je bil namen adaptacije spornih prostorov ureditev stanovanja njeni materi. Trditev, da toženka (ki je bila lastnica 54 m2 velikega stanovanja) ali njena mati ne bi imeli rešenega stanovanjskega vprašanja, drugotoženka sploh ni podala. Ugotovitev sodišča o toženkinem namenu torej ne zadosti pogoju iz 1. odst. 116. člena SZ.
narava zapuščinskega postopka – umik predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – ustavitev postopka – razlike med pravdnimi in nepravdnimi zadevami
164. člen ZD določa oficiozno naravo zapuščinskega postopka. Postopek se torej ne začne in ne teče po volji strank, zato je tudi procesna dispozicija strank (umik tožbe in soglasje k umiku) prilagojena naravi nepravdnega oziroma zapuščinskega postopka. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je vzelo umik predloga dedinj na znanje in postopek ustavilo, saj soglasja dedinje (pritožnice) za to ni potrebovalo.