ZD člen 221. ZNISESČP člen 10, 12, 12/2. ZUP člen 7.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - nepopolna vloga - dedovanje
V skladu s slovensko ureditvijo po ZD sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD). To pomeni, da je tožeča stranka s predložitvijo sklepa o dedovanju št. ... z dne 30. 10. 1990 k vlogi za verifikacijo neizplačane stare devizne priložila pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, kot je to predpisano v drugem odstavku 10. člena ZNISESČP.
Po določbah ZD se v prvi dedni red štejejo zapustnikov zakonec in njegovi otroci, zapustnikovi vnuki (ali pravnuki) pa le, če je kateri od zapustnikovih otrok mrtev. V povezavi z 12. členom ZDen to pomeni, da je vnuk bivšega lastnika podržavljenega premoženja, upravičenec do denacionalizacije le pod pogojem, če je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče ali mati vnuka (prejšnjega lastnika). V obravnavani zadevi pa je bilo ugotovljeno, da je lastnica podržavljenega premoženja umrla pred svojo hčerko. Posledično pa niso izpolnjeni pogoji, da bi se B.B. kot vnukinja bivše lastnice lahko štela kot nadomestna upravičenka na podlagi 12. člena ZDen. Nadomestni upravičenec bi bila njena mama, ki ni štela za državljana LRS in FLRJ, zaradi česar po prvem odstavku 9. člena ZDen ni upravičenec do denacionalizacije.
davčna izvršba - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Tožena stranka je napačno uporabila materialno pravo, saj iz drugega odstavka 48. člena ZDavP-2 izhaja, da je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, in sicer v sorazmerju s prejeto dediščino.
Na podlagi 121. člena ZDavP-2 velja zavarovanje do dneva izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti. Na podlagi 122. člena ZDavP-2 se zavarovanje ne more sprostiti, dokler davčna obveznost, za izpolnitev ali plačilo katere je bilo to zavarovanje predloženo, ne ugasne, ali dokler bodoča davčna obveznost še lahko nastane. Ko davčna obveznost ugasne ali ne more več nastati, davčni organ zavarovanje nemudoma sprosti (prvi odstavek). Če izpolnitev ali plačilo davčne obveznosti delno ugasne ali v določenem delu ne more več nastati, se zagotovljeno zavarovanje na zahtevo upravičene osebe delno sprosti, razen če zadevni znesek tega ne opravičuje (drugi odstavek). Sodišče je v predmetni zadevi presojalo ali so podani predhodno navedeni zakonski pogoji za sprostitev zavarovanja. Namen instituta začasnega zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti je v tem, da se zavaruje izpolnitev bodoče terjatve in kot izhaja iz 121. člena in 122 člena ZDavP-2 traja dokler davčna obveznost ne ugasne oziroma ne more več nastati. Naveden namen je še toliko bolj poudarjen v primeru, kot je obravnavani, ko se zaradi višine davčnega dolga (več kot 50.000,00 EUR) utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 248/2015 z dne 15. 11. 2017, točka 17).
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki uradne evidence - dedovanje
Da bi v obravnavanem primeru zapuščinsko sodišče lahko ugotovilo, kdo so dediči po pokojnem A.A., mora zato predhodno ugotoviti, ali je kmetija ob uvedbi dedovanja (smrti zapustnika) izpolnjevala pogoje za zaščito po ZGKG. Če je zemljišče izpolnjevalo pogoje za zaščito po ZGKG, se pri dedovanju uporabljajo določbe ZDKG. Pri tem sodna praksa izrecno dopušča, da se o statusu kmetije odloča kot o predhodnem vprašanju tudi v primerih, ko je šele po uvedbi dedovanja podan predlog za določitev zaščitene kmetije.
ZDen člen 66. ZKZ člen 17, 17/1, 19. SPZ člen 27, 28, 43, 43/2. ZD člen 146, 146/3.
denacionalizacija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odstop dednega deleža pred delitvijo
Zaveza dediča, da bo odstopil dedni delež tretjemu, še ne ustvarja učinkov prenosa lastninske pravice, kar pomeni, da ne vzdrži tožnikova trditev, da je v konkretnem primeru lastninska pravica prešla na tožnika s podpisom sporazuma ali celo že prej, s trenutkom smrti zapustnika, to je s smrtjo D.D. S smrtjo zapustnika D.D. dedni delež na tožnika z njegovo smrtjo ni mogel preiti, ker tožnik ni bil njegov dedič.
Pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe pomeni originaren način pridobitve lastninske pravice. Pokojna E.E. kot zapustnica torej v času sklenitve sporazuma z dne 17. 10. 2002 na podlagi delne denacionalizacijske odločbe, po zatrjevanju strank sporazuma in njihovem zavedanju stanja denacionalizacijske odločbe, še ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet odobritve. Posledično zato ni bil v času sklenitve sporazuma D.D. njen dedič za obravnavano premoženje in C.C. zato ni bil sposoben lastninske pravice prenesti na tožnika.
Pogodba o priposestovanju, da bi izkazala obstoj zakonskih predpostavk kot pravnega temelja za izvirno pridobitev stvarne pravice s priposestvovanjem, mora biti skladna z dejanskimi okoliščinami, ki izhajajo iz ostalih listin, na katerih se priposestvovanje utemeljuje.
ZD člen 133, 143. ZGD-1 člen 72, 72/4. ZDavP-2 člen 48, 48/2, 48/7, 145, 145/2, 145/2-9.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva - neplačan davek - dedovanje zapustnikove dejavnosti - skupnost dedičev - odgovornost do višine podedovanega premoženja - seznam izvršilnih naslovov
Šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju se ugotovi, kdo je dedič po zapustniku in kdo prevzame njegovo premoženje, vse do takrat pa se vsi dediči štejejo za skupnost dedičev, ki z zapustnikovim premoženjem skupno upravlja in z njim razpolaga, s tem, da ima vsak od dedičev pravico, da se od zapustnikove smrti pa do zaključka zapuščinske obravnave odpove dedovanju po zapustniku (133. člen ZD). Skladno s tem zato za zapustnikove dolgove odgovarjajo dediči, razen tisti, ki se dedovanju odpovejo, in to do višine podedovanega premoženja (143. člen ZD).
Predmet dedovanja po zapustniku je tudi njegova dejavnost. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na njegovega dediča tako podjetje, kot tudi pravice in obveznosti zvezi s podjetjem. V obravnavanem primeru ni dvoma, da tožnik izjave o nadaljevanju dejavnosti ni podal, kar pomeni, da je treba njegova ravnanja pri upravljanju premoženja zapustnika in izpolnjevanje davčnih obveznosti iz tega naslova ocenjevati v smislu sedmega odstavka 48. člena ZDavP-2, torej v breme zapustnikovega premoženja, oziroma v breme tožnikovega le, kolikor bi tožena stranka ugotovila, da sta bila izpolnjena oba taksativno našteta pogoja, ki jih določa ta zakonska določba. Sodišče meni, da je tožena stranka v tem obsegu dejansko stanje nepopolno ugotovila, saj bi morala oceniti vsebino tožnikovega ravnanja v času od zapustnikove smrti do izbrisa njegove dejavnosti iz registra, torej oceniti ali je bilo neplačilo davka posledica prelitja premoženja zapustnika v premoženje tožnika ali tretjih oseb in to na način, ki ni v skladu z ravnanjem dobrega gospodarstvenika. Šele, kolikor bi tožena stranka ugotovila, da je bil neplačani davek posledica takega ravnanja tožnika, bi lahko zahtevala, da za neporavnano davčno obveznost odgovarja tožnik s svojim osebnim premoženjem, sicer pa gre za obveznost, ki bremeni premoženje zapustnika.
Seznam izvršilni naslovov je zbir več izvršilnih naslovov, kar pa samo po sebi pomeni, da se lahko glasi le na istega zavezanca, kot se glasijo posamezni izvršilni naslovi.
ZUP člen 1, 2, 65, 65/4, 129, 129/1, 129/1-4. ZD člen 131, 131/1, 192, 192/1.
začasni skrbnik zapuščine - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - zavrženje vloge - upravna stvar
Prvostopenjski upravni organ je pravilno ugotovil, da je razmerje med zapuščino in začasnim skrbnikom zapuščine urejeno z ZD ter s sklepom, ki ga izda zapuščinsko sodišče. Zato zahteva tožnice, da center za socialno delo poda soglasje k prodaji določene nepremičnine iz zapuščine, za katero naj bi ona skrbela, ter za porabo denarnih sredstev iz tega naslova, ni upravna stvar, kar narekuje zavrženje obravnavane vloge.
ZDKG v 23. členu dopušča uveljavljanje nujnega deleža po zakonu dediču iz prvega odstavka 14. člena ZDKG (med katere se tožnik šteje), ki ga je oporočitelj v oporoki prezrl ali mu naklonil manj, kot bi dobil, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi nadaljnje načelo v tem zakonu in sicer, da je dodelitev nujnega deleža v naravi (torej zemljišče, ki bi ustrezalo nadaljnjim predpisanim pogojem za odtujitev iz zaščitene kmetije, tj. da ni pomembno za zaščiteno kmetijo in je po vrsti narave med drugim tudi gozd, idr.) izjema in ne pravilo, zlasti ob upoštevanju namena sprejetja ZDKG, tj. preprečitev drobitve zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - vpis zaznambe zaščitene kmetije
Prvostopenjski organ je glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZDKG pravilno upošteval vse nepremičnine, ki so sedaj v lasti pokojnice, in ugotovil, da le-te obsegajo več kot 5 ha primerljive kmetijske površine. Pri tem je smel upoštevati tudi tiste nepremičnine, ki ob izdaji odločbe o zaščiteni kmetiji z dne 7. 2. 2001 niso bile v lasti pok. A.A., ker so v njeni lasti sedaj, ko se pogoji ponovno preverjajo. Pri določitvi obsega kmetije pa se je prvostopenjski organ oprl na podatke iz zemljiškega katastra o dejansko rabi in razredih bonitet vseh nepremičnin, ki spadajo v obseg kmetije in ob upoštevanju teh podatkov pravilno prišel do izračuna in tako do rezultata o izpolnjevanju pogojev po 2. členu ZDKG.
ZZZDR člen 123, 185, 191, 213, 218. ZD člen 11. ZDKG člen 16.
dedni dogovor - predlog za odobritev dednega dogovora - skrbnik za posebni primer - koristi otroka - dedni delež - zmanjšanje dednega deleža - preživljanje otrok - zaščitena kmetija
Dedni dogovor ni v koristi mladoletnih otrok in z njim njihove koristi niso bile ustrezno zavarovane, saj so jim zagotovljeni zgolj minimalni deleži, ki niso sorazmerni s premoženjem, ki je predmet dediščine.
Osnovna obveznost glede preživljanja otrok je ob temeljni določbi v Ustavi, določena v 123. členu ZZZDR. Pri preživninski obveznosti, kot je določena v 16. členu ZDKG, pa gre za dodatno obveznost, ki pride v poštev le pri dedovanju zaščitene kmetije, kjer je zaradi varovanja kmetije predvidena rešitev za primere, ko so med dediči tudi mld. otroci zapustnika.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - izbris iz registra zaščitenih kmetij
Z vmesnim sklepom, na podlagi katerega je bil tožnik določen za prevzemnika nepremičnega premoženja, tožnik ni bil razglašen za dediča zaščitene kmetije. Vmesni sklep tudi nima narave končnega sklepa o dedovanju, torej nanj lastninska pravica še ni prešla, zato pri ostalih sodedičih ni prenehal pravni interes v zvezi z dedovanjem zapustničinega premoženja.
davek na dediščine in darila - nastanek davčne obveznosti - pravnomočen sklep o dedovanju - zavezanec za davek
Da je sklep o dedovanju napačen, uveljavlja tožnik šele v davčnem postopku, medtem ko mu v zapuščinskem postopku ni ugovarjal in je zato sklep postal pravnomočen ter s tem zavezujoč za stranke v postopku. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je njegov položaj kot dediča drugačen, kot sledi iz (izreka) pravnomočnega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - hipoteka - ugovor zoper sklep o vpisu hipoteke
Tožnik je bil kot ex lege dedič obveščen o izvršitvi spornega sklepa o zaznambi hipoteke na zapustničini nepremičnini. Obveščen je bil o zaznambi hipoteke kot pravno pomembnem dejstvu, ne pomeni pa to, da je bil prejudiciran kot dedič zapustničinega dolga, saj bo imel na zapuščinski obravnavi možnost odločati se o dejstvu ali aktivo in pasivo zapustnice sprejme ali ne. Ker je iz sklepa jasno razvidno, da tožnik ni bil udeleženec postopka in mu zato lastnost stranke ne gre, je zadeva očitno nerazumna.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uvedba postopka po uradni dolžnosti - pravnomočno rešena zadeva
Tožeča stranka kot solastnica kmetije, ki upoštevaje pravnomočno odločbo upravnega organa prve stopnje nima statusa zaščitene kmetije, nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za ponovno preverjanje statusa zaščitene kmetije, saj se glede na določbo 1. odstavka 4. člena ZDKG zaščitena kmetija določi po uradni dolžnosti.
O izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo se lahko odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - velikost kmetije - uradna evidenca - zemljiški kataster - dejanska raba
Ker dejansko stanje o površini zemljišč v sestavu obravnavane kmetije, ki je v tem primeru sporno, izhaja iz podatkov iz zemljiškega katastra, torej iz uradne evidence, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožbena navedba, da evidence ne ustrezajo dejanskemu stanju. Na tej podlagi ter ob uporabi kriterijev iz 2. člena ZDKG, ki so bili glede na podatke zemljiškega katastra o kulturi posameznih zemljišč pravilno uporabljeni, je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev, da kmetija obsega več kot 5 ha primerljive kmetijske površine in s tem izpolnjuje pogoje, ki ga za opredelitev kmetije kot zaščitene zahteva ZDKG.
Postopek za uskladitev vrste rabe in katastrske kulture ter katastrskega razreda zemljišč v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem, je svoj postopek, v katerem so možni ugovori, ki se na to zadevo – zemljiškokatastrske podatke – nanašajo, ne morejo pa se uspešno uveljavljati v postopku določanja zaščitene kmetije.
status zaščitene kmetije - pogoji za zaščiteno kmetijo - obseg zaščitene kmetije - solastništvo kmetijskih zemljišč
Organ prve stopnje kot dela kmetije, glede katere je po uradni dolžnosti vodil postopek za preveritev, ali še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo iz 2. člena ZDKG, pravilno ni upošteval nepremičnine s parc. št. 273, vpisane pri vložni številki ... k.o. ..., ker je pokojni B.B. njen solastnik v deležu do 9293/120420, nepremičnina pa ni v solasti zakonskega para, enega od staršev in otroka, ali posvojenca oziroma njegovega potomca, pač pa so preostali solastniki izven kroga navedenih oseb
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - gospodarska celota
V postopku prvostopni organ ni ugotavljal, ali gre v obravnavanem primeru za gospodarsko celoto v smislu določb ZDKG. Po pritožbenem ugovoru, da predmetne nepremičnine ne predstavljajo gospodarske celote v smislu 3. člena ZDKG, drugostopni organ tako ni imel podlage za pritrditev prvostopni odločbi, kljub temu, da je poskušal odločitev prvostopnega organa argumentirati s podatki, ki jih je ugotovil na karti Telefonskega imenika Slovenije.
Po določbah ZD pride do vstopne pravice vnukov pri dedovanju po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka. V povezavi z 12. členom ZDen to omeni, da je vnuk prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče oziroma mati vnuka.