Za čas pridobitve kapitala, se šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa oziroma datum, ki je razviden iz drugih dokazil, ki pravzaprav določa fikcijo časa pridobitve kapitala (kdaj se v tem smislu šteje), ki velja za davčne namene, v zvezi z obdavčitvijo davka od dobička iz kapitala.
To, za kar se v tožbi zavzema tožnica, da je treba v primeru pridobitve kapitala na podlagi dedovanja kot datum pridobitve šteti datum, ko je kapital pridobil zapustnik, v relevantni zakonodaji ni pravne podlage. Glede na čas pridobitve kapitala v letu 2009 in čas odsvojitve v letu 2021, je tožnica kapital imela več kot 10 in manj kot 15 let.
Tožena stranka vloge v primeru, če upravičenec ne predloži zahtevanih listinskih dokazil, ne sme zavreči, kar bi moral v primerljivi situaciji storiti v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP, temveč mora o vlogi vsebinsko odločiti na podlagi podatkov in dokazil, s katerimi razpolaga. Že na podlagi jezikovne razlage drugega odstavka 12. člena ZNISESČP v primerjavi z drugim odstavkom 67. člena ZUP je mogoče brez dvoma ugotoviti, da ZNISESČP v enaki procesni situaciji določa drugačno postopanje upravnega organa kot ZUP.
Dejstvo, da je tožnica ta dokument predložila po poteku roka, ki ji ga je tožena stranka postavila v predhodnem postopku ne pomeni, da tožena stranka te listine v ponovljenem postopku ne bi smela ali mogla upoštevati. Nasprotno, po razveljavitvi prvotnega sklepa o zavrženju je bil upravni postopek odločanja o tožničini zahtevi za verifikacijo stare devizne vloge ponovno odprt in tožena stranka bi morala v tem ponovljenem postopku odločiti v skladu s procesnimi pravili iz 12. člena ZNISESČP.