gozd - obnova gozda - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka nastanek težko popravljive škode utemeljuje s trditvijo, da bi izvršitev izpodbijane odločbe zanjo predstavljala tako veliko finančno breme, da bi bilo zaradi tega ogroženo njeno preživljanje in preživljanje njene družine. Po ustaljeni upravno sodni praksi zahteva odločanje o začasni odredbi restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva njeno izdajo, mora že v zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje verjeten nastanek težko popravljive škode. Na tožeči stranki je breme zatrjevanja in izkazovanja dejstev oziroma okoliščin, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe tožeča stranka, razen dohodninske odločbe za leto 2017, ni predložila dokazov, ki bi vsaj verjetno izkazovali, da bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe ogroženo preživljanje njene družine, s tem pa nastanek zanjo težko popravljive škode. Tožeča stranka izkazovala nastanek zanjo težko popravljive škode. Tožeča stranka ni izkazala, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala škoda, ki bi bila zanjo težko popravljiva, kar pa je pogoj za nadaljnje odločanje o predlagani začasni odredbi.
Tožnica v odločbi o dodelitvi BPP ni bila seznanjena z obveznostjo vračila prejete BPP, prav tako pa ni bila seznanjena z omejitvami vračila, ki jih za takšen primer določa ZBPP. Da se od nje v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobila, se je ni seznanilo niti s pozivi v postopku izdaje izpodbijane odločbe, čeprav bi toženka, sploh kolikor gre za prava neuko stranko, to morala storiti (7. člen ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP). Tožnici zato ni bila dana učinkovita možnost, da že v postopku izdaje izpodbijane odločitve dovolj konkretno poda vse relevantne ugovore, torej tudi ugovore v smislu 48. člena ZBPP.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8, 34, 34/2, 39, 39/4, 40, 40/3. ZUP člen 8, 14, 140, 140/1, 140/2, 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - samostojna storitev odvetnika - dokazi
Organ za BPP se je pri presoji predloga odvetnika, sedaj tožnika, o odmeri nagrade oprl izključno na listine, ki jih je predložil tožnik, to je napotnico in stroškovnik. Tožnik pa je šele v tožbi imel prvič možnost, da argumentirano pojasni relevantne dejanske okoliščine za njegov obračun stroškov opravljenih odvetniških storitev, vključno s priglašenim stroškom za fotokopije iz spisa.
Določbe V. poglavja odvetniške tarife, ki opredeljujejo posamezne storitve v kazenskem postopku, ne utemeljujejo zaključka organa za BPP, da so v postavkah tega poglavja zajeta tudi opravila posveta s stranko, pregleda spisov listin in druge dokumentacije.
prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - merila in kriteriji javnega razpisa - nova dejstva in dokazi
V zvezi z ugovori tožnika, ki se nanašajo na po njegovem mnenju neustrezno oceno pri posameznih podmerilih, ki naj bi bila po njegovem mnenju vsebinsko nevzdržna, sodišče gotavlja, da tožnik pri vsakem posameznem podmerilu navaja še dodatna dejstva, ki naj bi utemeljevala njegovo vlogo, vendar pa s tem drugačne odločitve sodišča ne more doseči. Njegova vloga je bila namreč ocenjena na osnovi podatkov oziroma navedb, ki jih je podal ob prijavi, kar je tudi pravilno in v skladu s pravili razpisnega postopka, in na tem temelji tudi odločitev toženke, ki je predmet presoje v upravnem sporu.
Tožnica svoj pravni interes zatrjuje, ko trdi, da skladno z najemno pogodbo živi v nepremičnini s svojimi otroki, najemnik pa da tam ne živi več, sama pa da tudi plačuje najemnino, zato bi dvig le-te prizadel ravno njen pravni interes, saj da ima nizke osebne dohodke. Upoštevaje spoznanja pravne doktrine o tem, kaj pravni interes je in kaj pravni interes ni, sodišče glede na te tožničine trditve sodi, da dejansko tožnica ne zatrjuje prizadetosti svojega pravnega interesa, temveč prizadetost svojih dejanskih in ekonomskih koristi. Po navedbah tožbe namreč tožnica kot uporabnica po najemni pogodbi živi v stanovanju, ki ga najema nekdo drug, s komer je tožnica še vedno poročena, ne živi pa več s to osebo, pri čemer sama plačuje najemnino za to stanovanje, zato ima interes, da se le-ta ne poviša. Če bi sodišče tožničini izpodbojni tožbi ugodilo, to tožničinega pravnega položaja v ničemer ne bi spremenilo, saj bi še naprej bila zgolj uporabnica, ne pa najemnica sporne nepremičnine, in še vedno bi (ali pa ne) najemnino zanjo plačevala po svoji lastni presoji, ne pa ker bi bila k temu pravnoformalno zavezana.
prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - načelo sorazmernosti
Ob ugotovitvi, da tožnik kot prosilec očitno sam v nepravdni zadevi ne bi založil stroškov za izvedenca z nalogo, ki jo je določilo sodišče, je organ na podlagi pooblastila iz 42. člena ZBPP lahko odločil, kot izhaja iz izreka tako, da tožniku pravica do oprostitve stroškov za sodnega izvedenca ni več dodeljena.
Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. To jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 292. člena ZUP. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi se tožnik pritožil zoper inšpekcijsko odločbo, to tožnik potrdi tudi v tožbi. Ugovorov zoper izvršilni naslov pa, kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, ni mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, ki se nanašajo na izvršilni postopek.
zdravstvena dejavnost - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pogodbeno razmerje - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Tožeča stranka je imela z ozirom na določbe (v inšpiciranem obdobju veljavnega) 65. člena ZZdrS zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih zdravnikov pravico, da sklepa podjemne pogodbe tudi s svojimi lastnimi zaposlenimi zdravniki in je zato treba to spoštovati tudi pri obdavčitvi.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14, 14/1, 14/2. ZUP člen 9, 138. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje vrednosti premoženja - kontradiktornost postopka
Tožena stranka tožniku ni dala možnosti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev pred izdajo izpodbijane odločbe, saj se je tožnik o njih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, ki je sicer namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja.
brezplačna pravna pomoč - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Po presoji sodišča je bilo upoštevajoč dejstvo, da je bila tožnici predhodno že zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v isti zadevi, dejansko stanje in pravna podlaga v predmetni zadevi pa se od izdaje odločbe tožene stranke nista spremenila, pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
vodno dovoljenje - nadomestilo za rabo vode - vodna pravica - retroaktivnost - javna korist
Zakonska ureditev ZV-1C, tudi sporna "retroaktivnost" določb na katerih temelji izpodbijana odločitev, po presoji sodišča izpolnjuje vse pogoje iz drugega odstavka 155. člena Ustave RS. Posebna javna korist je bila ugotovljena že v zakonodajnem postopku (Poročevalec DZ z dne 6. 9. 2013 stran 8 in 10 oziroma z dne 25. 9. 2013, EPA 1398-VI, stran 7 in 10).
Zakon s plačili za nazaj ni posegel v pridobljene pravice, ker pred uzakonjeno obveznostjo pridobitve vodne pravice le-te ne bi smeli uporabljati.
V javnem interesu je enakopravno obravnavanje vseh vlagateljev, tako tistih, ki so jim bile koncesije že podeljene kot tisti, ki jim še niso bile podeljene. Tako se tistim, ki so koncesnino že plačevali obremenitev ne bo povečala, vlagateljem, ki pa nimajo sklenjene koncesijske pogodbe, pa se bo koncesnina odmerila na enak način ter na enaki osnovi in višini kakor prvim.
denacionalizacija - ustavna odločba - odškodnina tuje države - upravičenci do denacionalizacije - FIP
V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera, ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.
Treba je ugotoviti, ali bi po FIP in na njeni podlagi sprejetih izvedbenih predpisih prejšnji lastnik sploh mogel uveljavljati odškodnino za podržavljeno premoženje, katerega denacionalizacijo uveljavlja. Pravica do denacionalizacije namreč pomeni pravico uveljavljati denacionalizacijo za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno. Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6,7.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - odvetniška tarifa
Organ za brezplačno pravno pomoč je pri odmeri spornega dela nagrade svojo odločitev oprl na peti odstavek 17. člena ZOdv. Tožnik v zvezi z odmero nagrade za zastopanje stranke na narokih ne nasprotuje uporabi določbe petega odstavka 17. člena ZOdv, vendar po mnenju sodišča utemeljeno opozarja, da je v skladu z navedeno zakonsko določbo že sam priglasil znižano nagrado. Izračun v tožbi je, razen v manjšem delu, skladen s stroškovnikom, ki ga je predložil, zato tožena stranka tako priglašene nagrade ne bi smela dodatno znižati za polovico.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 3, 3/3.
javni razpis - vloga za dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - nosilec kmetijskega gospodarstva
Ko gre za upravljanje KMG - skupnega pašnika ali KMG - planine v skupni rabi s strani pašne skupnosti, je nosilec pooblaščen s strani drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki imajo pravico uporabe skupnih pašnikov ali planin in jih tudi dejansko uporabljajo, torej je nosilec lahko (tudi) drug subjekt, torej druga fizična oseba, za katero ni nujno, da je član agrarne ali pašne skupnosti, ki ima pravico uporabe zemljišč in jih tudi dejansko uporablja.
Če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je tožnica kot nosilka kmetijskega gospodarstva delovala le v svojstvu pooblaščenke uporabnikov kmetijskega gospodarstva, da ni prejela sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za svoj delež v pašni skupnosti, saj ga ni imela, in da je prejela le plačilo za opravljeno delo pri pašni skupnosti, potem ni mogoče razlagati opisane dejanske situacije (ki nedvomno temelji na pravni ureditvi), kot da je tožnica sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike že prejela.
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 410.
davčna izvršba - osebni stečaj - sklep o odpustu obveznosti - učinek sklepa - prednostne terjatve
Prednostne terjatve v postopku zaradi insolventnosti, torej tudi v postopkih osebnega stečaja (5. člen ZFPPIPP) so določene v prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP, v postopku osebnega stečaja pa se, skladno s posebnimi pravili za prednostne terjatve iz 390. člena ZFPPIPP, iz stečajne mase kot prednostne terjatve poleg navedenih (torej poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona) plačajo tudi terjatve, ki so kot prednostne specialno določene v prvem odstavku tega člena. Terjatve iz prvega odstavka 390. člena so torej le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 13, 24, 78, 220. Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) člen 9.
V zvezi s poročili OLAF-a, ki državam zagotavlja pomoč Komisije pri delovanju za zaščito interesov Evropske skupnosti pred goljufijami, izdelanimi na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. 3. 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje je v 9. členu določeno, da po zaključku preiskave, ki jo izvede urad, ta pod vodstvom direktorja pripravi poročilo, v katerem navede ugotovljena dejstva, morebitno finančno izgubo in ugotovitve preiskave vključno s priporočili direktorja urada o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Tako pripravljena poročila so dopustni dokazi v upravnih in sodnih postopkih države članice, v katerih se njihova uporaba izkaže za potrebno, na isti način in pod istimi pogoji kakor upravna poročila, ki jih pripravljajo nacionalni upravni inšpektorji. Za ta poročila veljajo ista pravila ocenjevanja, kakor veljajo za upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, in so tem poročilom enakovredna. O dokazni vrednosti poročil OLAF se je Vrhovno sodišče že izreklo in ugotovilo, da so po navedenih predpisih Poročila OLAF-a dopustni dokazi v postopkih pred nacionalnimi organi, vendar pa morajo ti organi po stališču Vrhovnega sodišča v okoliščinah konkretnih primerov presoditi, ali so ti dokazi zadostni za odločitev. Po sodni praksi SEU morajo namreč nacionalni organi, če poročilo OLAF-a vsebuje le splošen opis zadevnega položaja, svoje zaključke utemeljiti še z dodatnimi dokazi.
V zvezi z navedbami, da je naknadni vknjižbi carinskega dolga na podlagi b. točke drugega odstavka 220. člena Carinskega zakonika lahko nasprotovala s sklicevanjem, da je ravnala v dobri veri, da napake carinskih organov ni mogla ugotoviti in da je ravnala skladno s predpisi v zvezi s carinsko deklaracijo, sodišče dodaja, da potrdila organov tretjih držav o nepreferencialnem poreklu blaga nimajo pri uporabi protidampinških pravil EU nobene vloge in da na njihovi podlagi zavezanec za plačilo carinskega dolga ne more graditi legitimnega pričakovanja za nasprotovanje naknadni vknjižbi carinskega dolga.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - varna izvorna država - ekonomski razlogi prosilca za azil - socialni razlogi - ogrožanje
Tožnik s svojimi navedbami ni uspel v potrebni meri vzpostaviti utemeljenih razlogov za oceno, da bi bil tožnik lahko preganjan v smislu diskriminacije, ker je Berber.
ZNISESČP člen 2, 2/2. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 146, 146/3, 237, 237/2, 237/2-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - kontradiktornost postopka
Tožnica utemeljeno ugovarja, da toženka za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku ni imela podlage. Tožnica v tožbi namreč ugovarja, da ni mogla vplivati na prenos svojih sredstev na poseben privatizacijski račun, torej ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svojih deviznih knjižic, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP in na čigar podlagi je toženka odločila, o čemer pa se tožnica v postopku pred izdajo odločbe ni mogla izjaviti, kar pa je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge
Med strankama je sporno, ali gre tožnici celotno stanje deviznih vlog na dan 4. 6. 2001, kot izhaja iz predmetnih deviznih knjižic, ali pa ji gre skladno s pripadajočim dednim deležem zgolj ena sedmina stanja predmetnih deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, na katerega se obračunajo obresti skladno s 3. členom ZNISESČP. Iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP izhaja, da je pravno relevantno zgolj stanje deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi tožnici pravilno priznala, skladno s pripadajočim dednim deležem, zgolj eno sedmino stanja deviznih vlog na dan 31. 12. 1991, in ne celotno stanje, kot izhaja iz deviznih knjižic na dan 4. 6. 2001.
ZNISESČP člen 2, 2/2. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 146, 237, 237/2, 237/2-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - načelo zaslišanja
Tožnica v tožbi smiselno ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP in na čigar podlagi je toženka odločila, o čemer pa se tožnica v postopku pred izdajo odločbe ni mogla izjaviti, kar pa je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Toženka bi morala tožnico pred izdajo odločbe seznaniti z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločitev v zadevi, še iz razloga, ker gre za pomembno pravico tožnice - odločanje o pravici do vračila denarnih sredstev iz naslova verificiranih deviznih vlog, ter tožnici dati možnost, da se vsaj pisno izreče o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah prenosa starih deviznih vlog.