Element kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo je med drugim premoženjska korist, kar pa je tudi element kaznivega dejanja po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, ki se očita tožnici, torej zasledovanje protipravne premoženjske koristi. Zato se tudi po mnenju sodišča za namen uporabe določb ZFPPIPP navedeno kaznivo dejanje presoja kot kaznivo dejanje zoper premoženje v smislu 2. točke drugega odstavka 112. člena navedenega zakona.
Z izpodbijano določbo je zakonodajalec nastop pravne posledice v primeru začasnega suspenza vezal na pravnomočno obtožnico, če je ta vložena brez predhodne preiskave, oziroma na pravnomočno uvedeno preiskavo. Sporna določba se tako bistveno razlikuje od določbe, ki je bila predmet ustavne presoje, saj za ustavitev imenovanj stečajnega upravitelja v novih zadevah ne zadošča zgolj uvedba kazenskega postopka (kot je to urejala sporna določba, na katero se nanaša ustavna odločba), temveč zahteva višji dokazni standard, to je pravnomočnost obtožnice oziroma pravnomočnost sklepa o uvedbi preiskave. Prav tako se določba nanaša na začasen suspenz stečajnega upravitelja, ne pa na vprašanje pogojev za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja in pogojev za odvzem in prenehanje dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - izvršilni postopek
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
Tudi tožbo zaradi molka organa je mogoče vsebinsko obravnavati le, če so za to izpolnjeni vsi z zakonom določeni procesni pogoji. Pri tem morajo biti pogoji iz 28. člena ZUS-1 izpolnjeni že ob vložitvi tožbe, ker je ta sicer preuranjena.
ZUP člen 229, 229/1, 229/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za dopustnost tožbe - nevložitev pritožbe v upravnem postopku - upravičena oseba za vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Tožnik zoper izpodbijano odločbo ni vložil pritožbe, zato tožba ni ni dovoljena. Iz upravnega spisa je sicer razvidno, da izpodbijana odločba tožniku ni bila osebno vročena, vendar pa lahko pritožbo vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v roku, ki je določen za stranko (prvi odstavek 229. člena ZUP). Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni bila vročena odločba, lahko v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana (drugi odstavek 229. člena ZUP).
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - ekonomski razlog
Uradna oseba sicer pri podaji prošnje za mednarodno zaščito pooblaščencu ni omogočila, da bi tožniku zastavil dodatna vprašanja v zvezi z razlogi za mednarodno zaščito, vendar glede na potek upravnega postopka, vključno s sprejemom prošnje za mednarodno zaščito in potekom osebnega razgovora, sodišče ocenjuje, da navedena kršitev ne predstavlja absolutno bistvene kršitve pravil postopka.
URS člen 125, 153, 153/3. ZUreP-1 člen 32, 32/1. ZUP člen 213, 213/2, 225, 225/3.
ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - exceptio illegalis - prostorski akti - državni lokacijski načrt - sodelovanje javnosti - stroški postopka - zamudne obresti - začetek tega zamudnih obresti
Ustavnost ter zakonitost podzakonskih predpisov presojajo v primeru ugovorov stranke v postopkih, ki tečejo pred njimi, sodišča, ki morajo, če presodijo, da podzakonski predpisi niso v skladu z ustavo ali zakoni, odkloniti njihovo uporabo (exceptio illegalis).
Ker je sprejeta Uredba o državnem lokacijskem načrtu po javni razgrnitvi in obravnavi deloma spremenila prvotno predvideno ureditveno območje državnega lokacijskega načrta tako, da je predvidela med drugim potek trase tudi po zemljišču v lasti tožnikov - kar predstavlja nov poseg v prostor, ki ni bil javno razgrnjen in obravnavan - se tožnika po presoji sodišča s predvideno novo ureditvijo nista mogla seznaniti in nanjo tudi nista mogla odreagirati. Pri sprejemu obravnavanega prostorskega akta tako ni bila upoštevana določba prvega odstavka 32. člena ZUreP-1, ki določa obveznosti pripravljavca prostorskega akta v primeru, ko pride po javni razgrnitvi in obravnavi predloga do pomembnih sprememb prvotno predvidenih prostorskih rešitev. Po omenjeni določbi je treba v primeru, ko se prostorski akt na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave prostorskega akta (ki, kot že obrazloženo, določa tudi okvirno ureditveno območje), predlog prostorskega akta ponovno razgrniti in obravnavati.
poseg v okolje - presoja vplivov objekta na okolje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina
Izvajanje izvirnih pristojnosti občine pomeni sprejem in izvedbo ustreznih ukrepov na teh področjih, ne pomeni pa, da gre v konkretnih upravnih postopkih, kjer se odloča o pravicah in obveznostih drugih subjektov, za njene neposredne in na zakon oprte osebne koristi in s tem pravni interes v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v zatrjevano istovetnost - kršitev materialnega prava
Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi ne zadostuje za očiten dvom v istovetnost določene osebe. Glede na zakonsko določbo se namreč navedeni ukrep lahko odredi le, če obstoji očiten dvom v verodostojnost zatrjevane identitete. Iz dejanskih ugotovitev v obravnavani zadevi pa ta okoliščina po presoji sodišča ne izhaja, na kar se v tožbi utemeljeno sklicuje tožnik. Toženka je sicer izrazila dvom v tožnikove navedbe glede odsotnosti osebnih dokumentov in tožniku očita nasprotujoče si in neprepričljive razloge, zaradi katerih nima osebnih dokumentov. Vendar pa zgolj navedene okoliščine po presoji sodišča ne utemeljujejo zaključka toženke, da obstoja očiten dvom v tožnikovo istovetnost. Po drugi strani pa je tožnik toženki posredoval tudi fotografijo osebne izkaznice, do katere se toženka sploh ni opredelila. Navedla je namreč, da je kvaliteta posnetka slaba in da ne more preveriti pristnosti tega dokumenta.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 9, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - ugotovitveni postopek
Tožena stranka bi glede na podatek GURS, da sta v stavbi dve stanovanji, v posebnem ugotovitvenem postopku morala dati tožeči stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z lastništvom predmetne nepremičnine, ki so pomembne za odločitev (načelo kontradiktornosti). Da v zadevi na podlagi tako nerazčiščenega dejanskega stanja pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni, kažejo tudi listine, ki jih je k tožbi priložila tožeča stranka.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUP člen 9, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal po prejemu tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč in po vpogledu v uradne evidence, ne da bi bi dal tožnici možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storjena bistvena kršitev pravil postopka, zaradi tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, da bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe onemogočeno njeno poslovanje in s tem ogroženo preživetje nje in njene družine, konkretne škode, ki bi ustrezala predpisanim merilom, ni izkazala. Izguba dovoljenja za opravljanje dejavnosti brez dvoma pomeni nastanek materialne škode. Vendar pa materialna škoda, povezana z vzpostavitvijo zakonitega stanja, sama po sebi še ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Z zapustitvijo azilnega doma je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo je izpodbijal s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27/1. ZUP člen 9, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal po prejemu tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč in po vpogledu v uradne evidence, ne da bi bi dal tožnici možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storjena bistvena kršitev pravil postopka, zaradi tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka v tožbi utemeljeno opozarja, da so po vložitvi tožbe možni tudi zapleti v zvezi z preživninskimi zahtevki, ki zahtevajo vlaganje dodatnih vlog, prav tako je v konkretni zadevi na podlagi obvestila tožeče stranke razvidno, da je v postopku razpisan tudi narok za glavno obravnavo. Vse navedeno pa (tudi ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožeče stranke) kaže na utemeljenost odobritve brezplačne pravne pomoči v obsegu, kot jo je uveljavljala tožeča stranka.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - predkazenski postopek - razkritje podatkov
Tožena stranka je pravilno ocenila, da se interes varovanja postopka kazenskega pregona kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka in da v konkretnem primeru ne gre za primer, pri katerem bi bilo treba zahtevano revizijsko poročilo razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje ljudi, javna varnost in podobno. Pravilno je ocenila, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, razkritje zahtevanih informacij v tem času pa bi povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona in bi bilo razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ker je tožnica v prošnji za dodelitev BPP zatrjevala okoliščine, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke, slednja pa jih zaradi postopkovnih kršitev pri odločanju ni upoštevala, je po presoji sodišča dejansko stanje glede za odločitev relevantnih dejstev v zadevi nepopolno ugotovljeno.
ZKT člen 7. ZFO-1 člen 9. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12.
davčna izvršba - davčna izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - komunalna taksa - zastaranje - zastaralni rok
Novi ZFO-1 na veljavnost določb Odloka Mestne občine Novo mesto o komunalnih taksah ni vplival. Tega ni storil niti preko prehodnih določb niti preko drugačne vsebine, ampak je pristojnost lokalnih skupnosti pri predpisovanju taks z ozirom na prej veljavni ZKT še razširil. V prvem odstavku 9. člena je ZFO-1 namreč predpisal le področja, na katerih je predpisovanje komunalne oziroma občinske takse dopustno, sicer pa je tako uvedbo kot odmero občinskih taks prepustil lokalnim skupnostim (drugi odstavek 9. člena ZFO-1). Te lahko predpišejo takse, kar pomeni, da imajo proste roke tako pri njihovi uvedbi kot tudi pri omejitvah, med katere nenazadnje sodi tudi zastaranje izterjave. Dveletni zastaralni rok iz 12. člena Odloka torej ostaja veljaven in ni nezakonit, kot se zatrjuje v tožbi.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2, 2/1-12.1, 3, 15.2. ZUP člen 7, 44, 142, 214.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - rekonstrukcija objekta - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku
Iz podatkov spisa je razvidno, da gre za prizidek, ki predstavlja zunanje stopnice s pesjakom, da jih je tožnik prestavil iz enega dela hiše na drugi del hiše (na mesto, kjer je bil prej balkon), na način, da jih je podrl in na novo zgradil. Gre torej za del objekta, za gradnjo katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje po 3. členu ZGO-1.
Tudi za rekonstrukcijo objekta je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Organu ni bilo treba izdati sklepa o udeležbi po 142. členu ZUP, saj izdaje posebnega sklepa zakon ne predpisuje, če je stranki priznana udeležba v postopku po 44. členu ZUP.
davek na dodano vrednost (DDV) - prodaja nepremičnine - povezana oseba - solidarna odgovornost za plačilo ddv - sodelovanje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu ddv - nova dejstva in dokazi
Da gre v danem primeru za transakcije, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega davčnega organa, kot so povzete v drugi do osmi alinei v 2. točki obrazložitve te sodbe, tj. prodajalec je imel visoke poslovne obveznosti in ni ustvarjal dobička, na tožnika pa je kljub negotovinskemu plačilu prenesel svojo založniško dejavnost in vsa svoja sredstva, izstopnega DDV pa ni bil sposoben plačati. Prodajalec je od B. prejel posojilo za nakup stanovanja na naslovu C., ki ga do dne 31. 12. 2013 ni vrnil, na dan 31. 12. 2013 je v bilanci stanja izkazoval kratkoročne obveznosti v višini 669.199,00 EUR in ni ustvarjal dobička. V času inšpekcijskega nadzora pri prodajalcu je le-ta na tožnika prenesel vsa sredstva in tudi opravljanje založniške dejavnosti, pri čemer je bila kot način plačila dogovorjena kompenzacija. Vendar pa tožnik napram prodajalcu na ta dan po izkazih in evidencah ni izkazoval terjatev, na podlagi katerih bi lahko prišlo do pobota, njegova terjatev naj bi izhajala iz cesije, po kateri je od B. kot odstopnika prejel terjatev do prodajalca v znesku 464.789,04 EUR. Prodajalec ni imel več niti založniške dejavnosti, s katero je dosegal večino prihodka, niti dohodkov od oddajanja poslovnega prostora v najem, postal je plačilno nesposoben in ni plačal svoje davčne obveznosti iz naslova izstopnega DDV.
zdravstvena dejavnost - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - dohodek iz zaposlitve - pogodba o zaposlitvi - pogodba civilnega prava - elementi delovnega razmerja - samostojni podjetnik
Tožeča stranka utemeljeno opozarja na določbo 65. člena ZZdrS, ki je v inšpiciranem obdobju javnim zdravstvenim zavodom dopuščala sklepanje pogodb civilnega prava z zdravniki. Podjemna pogodba se na podlagi 65. člena ZZdrS lahko sklepa tudi za stalna, ne le občasna dela, ki sicer spadajo v redni program dela javnega zdravstvenega zavoda oziroma so zajeta v okviru del in nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi z lastnim zaposlenim zdravnikom. Zakon sklenitve pogodbe v ničemer ne veže na pogoj, da je na tej pravni podlagi opravljeno delo po vsebini drugačno od dela, ki ga zdravniki sicer opravljajo v okviru svojega rednega delovnega razmerja. Pri presoji pravne narave razmerja je treba upoštevati tudi določbo drugega odstavka 11. člena ZDR, ki v zakonsko predvidenih primerih dopušča, da se delo, kljub temu, da se opravi v obliki, ki ima elemente delovnega razmerja, opravi na podlagi pogodbe civilnega prava, če za to obstaja ustrezna zakonska podlaga. Ravno 65. člen ZZdrS pa predstavlja takšno zakonsko izjemo, kar je treba spoštovati tudi v zvezi z obdavčitvijo tako prejetih dohodkov.