ZDen člen 8, 8/1, 44, 44/1, 44/6. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 3, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 6/1, 7. ZUP člen 164, 164/1, 164/2.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg podržavljenega premoženja - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - premično premoženje - dokazno sredstvo - cenitev - verodostojna listina
Določbe Navodila o ugotavljanju vrednosti podržavljenih stvari so zelo jasne in jih ni mogoče razlagati drugače, kot da se vrednost ugotovi z valorizacijo ob podržavljenju ocenjenih vrednosti ali z verodostojnimi listinami za vsako posamezno stvar, za katero je dokazano, da je bila podržavljena.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - akontacija dohodnine - navidezni posel - drug dohodek - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku se bo moral davčni organ opredeliti in pojasniti konkretne okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da gre za navidezne posle, pri čemer bo moral konkretno pojasniti, katera dejstva so za to pravno podlago odločilna in zakaj ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje presojo, da je šlo za navidezne pravne posle. V ponovljenem postopku bo potrebno ugotoviti pravilno dejansko stanje tudi v delu, ki se nanaša na prenakazila med posameznimi računi, ki jih ima tožnik pri različnih bankah.
denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - glavna stvar in pritikline
Ni mogoče šteti za dokazano, da bi bila lastnica nepremičnine in prej imetnica pravice uporabe (razpolaganja) katera druga oseba kot tožnica, ki je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožnik je upravičen, neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha. Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
Prvostopni organ je tisti, ki bi moral izvesti ogled na kraju samem, če bi presodil, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna izvedba tega dokaza, pri tem pa k ogledu povabiti tudi tožnika, ki ga nedvomno ni mogoče opredeliti kot zainteresirano javnost, ker je stranka postopka (164., 199. in 200. člen ZUP). Pred izdajo odločbe pa bi moral biti tožnik tudi seznanjen z rezultati ugotovitvenega postopka, torej z dejstvi in okoliščinami, ki so bila pomembna za izdajo odločbe, in mu dati možnost izjave.
ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 31. ZDDV-1 člen 63, 82.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - pravica do odbitka DDV - povezana oseba - neverodostojni računi - opravljena storitev - dokazno breme
Računi, na katerih je opis storitev takšen, da se sklicuje zgolj na pogodbo ali aneks in brez spremljajoče dokumentacije zahtevajo konkretnejšo presojo in pojasnila, kaj je bilo zaračunano v smislu obsega in vrste opravljenih storitev. Tudi iz pogodb in aneksov namreč omenjeni podatki, ki bi lahko služili kot identifikacija poslovnega dogodka, niso razvidni. Zato mora v primeru, če nastane dvom o verodostojnosti računa, tisti, ki je na podlagi računa uveljavljal odbitek vstopnega DDV, izkazati, da je bila zaračunana transakcija dejansko opravljena tako, kot izhaja iz računa. Glede na določbe ZDDV-1 ter sodno prakso morajo biti za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV izpolnjeni vsi materialni in formalni pogoji. Med drugim mora biti iz računov razviden obseg in vrsta opravljenih storitev, česar pa zadevni računi ne vsebujejo. Teh podatkov tudi ne vsebujejo pogodbe in drugi predloženi dokazi, kar pomeni, da so računi neverodostojni in da ne izpolnjujejo pogoja iz 6. točke prvega odstavka 82. člena ZDDV-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13, 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
intelektualna lastnina - delna ničnost patenta - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - neposredna uporaba prava EU - neposredna uporaba uredbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Ko je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 vloži pritožbo za popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka vloge-tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni dopolnila, tožba pa ostaja do tolike mere nepopolna, da jo sodišče zaradi tega ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
Sodišče nima zakonskega pooblastila zato, da bi samo nadomeščalo voljo strank, zato mora biti ta volja izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
ZNISESČP člen 2, 2/2. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 146, 146/3, 237, 237/2, 237/2-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Za odločanje toženke v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso bili izpolnjeni pogoji. Tožnik v tožbi namreč smiselno ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice – navaja, da je bil prenos opravljen le formalno oziroma “za evidenco“ in da sam nanj ni imel nobenega vpliva, še manj pa je iz tega naslova deležen kakršnihkoli posledic – kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz 2. člena ZNISESČP. Tožnik torej ugovarja nepravilnemu oziroma zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju in v posledici napačni odločitvi, kar pa je lahko ugovarjal šele v tožbi, saj pred izdajo odločbe za to ni imel niti možnosti, pa bi jo moral imeti.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Iz dokazov, priloženih odgovoru na tožbo, jasno in nesporno izhaja, da je bila devizna vloga prvotno odprta pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke, v celoti prenesena na Zagrebačko banko d.d. Zagreb in zato dne 9. 7. 1992 tudi saldirana. Sredstva so bila prenesena po volji prvotnega imetnika devizne vloge, kar dokazuje podpis njegove pooblaščenke na izjavi o prenosu deviznih sredstev z dne 27. 2. 1992. Prenos je bil torej izveden zakonito in prostovoljno.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - kršitev načela zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je svojo odločitev oprla tudi na podatke ter dokumente, ki jih je na podlagi 9. člena ZNISESČP pridobila s strani Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Glede na način pridobitve podatkov in iz njih izhajajočem dejanskem stanju, sodišče ugotavlja, da bi morala tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa tako pridobljene podatke posredovati tožnici in ji dati možnost, da se o njih izreče. Ker tega ni storila, je zagrešila bistveno kršitev določb postopka. Prav tako obrazložitev izpodbijanega sklepa ne ustreza standardu ustrezne obrazloženosti, kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Če obrazložitev takšne vsebine nima, stranka nima možnosti učinkovitega izpodbijanja odločitve, sodišče pa tudi ne more preizkusiti njene zakonitosti.
Iz odgovorov na vprašanja, ki so na spletni strani toženke objavljeni na strani, na kateri je bil objavljen predmetni javni razpis in ki imajo kot takšni status dopolnitve razpisne dokumentacije, izhaja, da je gradbeno dovoljenje pogoj za prijavo na razpis in da nujnost gradbenih dovoljenj preverja strokovna komisija za odpiranje vlog. Podatki upravnega spisa kažejo, da je toženka v pozivu k dopolnitvi tožničine vloge jasno navedla, da je komisija za odpiranje vlog preverila tožničino vlogo in ugotovila, da le-ta med drugim ne vsebuje kopije gradbenega dovoljenja, glede na to, da predlagani poseg presega vzdrževalna dela in predstavlja rekonstrukcijo, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Po razpisu pristojno telo (komisija za odpiranje vlog) je torej presodilo, da gradbeno dovoljenje v predmetnem primeru je potrebno, o čemer enako sodi tudi sodišče. Sodišče še dodaja, da pa tudi v primeru, če bi tožnica menjavala le kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego, kot to navaja v tožbi, bi to še vedno predstavljalo poseg v strešno konstrukcijo in ji nalagalo obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.
verifikacija stare devizne vloge - vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Iz predloženega upravnega spisa oziroma povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je bil postopek končan, tožeči stranki vročena dne 17. 1. 2017. Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala šele dne 27. 2. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
turistična taksa - nepopolna tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Glede na to, da je sodišče tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, je tožnikova vloga, ki jo je sodišče prejelo dne 4. 7. 2018, kolikor naj bi se štela za dopolnitev po pozivu sodišča z dne 25. 5. 2018, prepozna. Iz vloge pa tudi sicer ne izhaja, da bi tožnik tožbo dopolnil v skladu z napotki sodišča, saj ni predložil (kopije) izpodbijanega akta, zaradi česar sodišče zadeve ne more obravnavati. Sodišče je zato tožbo kot nepopolno in nerazumljivo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
volilna pravica - poseg v aktivno in pasivno volilno pravico - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Na podlagi določb ZVDZ sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora po 4. členu ZUS-1, saj je upravni spor, v katerem se odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, dopusten le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Tožniku pa je sodno varstvo zoper odločitve DVK, ki jih ta sprejme v kandidacijskem postopku za volitve v DZ, na podlagi 105. člena ZVDZ zagotovljeno na Vrhovnem sodišču RS.
javni razpis - jezik v postopku - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Temeljno pravilo vsakega državnega organa in drugega organa, ki opravlja javno službo namreč je, da posluje in vodi postopek v slovenskem jeziku in v tem jeziku tudi izdaja pisne odpravke svojih odločitev. Ker tega tožena stranka ni spoštovala, je bistveno kršila določbe postopka, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
V postopku odločanja o javnopravnih zadevah, ima stranka pravico, da se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in dokazi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, to pa zato, da ima možnost učinkovito zaščititi svoje pravice v postopku. S tem, ko tožena stranka tožeče stranke ni seznanila kdo je izdelal recenzije v njenem primeru, je ravnala v nasprotju z določbo 9. člena ZUP in s tem v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, kar je bistvena kršitev določb postopka.
samostojni podjetnik - brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči
Po določbi 10. člena ZBPP med upravičence do brezplačne pravne pomoči ne sodijo gospodarski subjekti, torej tudi ne samostojni podjetnik posameznik. Podjetnik je po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Pritrditi gre tožniku, ki v tožbi navaja, da je ta zakonska določba podlaga, da se v nekaterih sferah, na primer na davčnem področju, samostojni podjetnik upošteva kot fizična oseba, vendar pa po presoji sodišča to za določbe ZBPP ne velja. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, ob upoštevanju socialnega položaja osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po presoji sodišča je torej brezplačna pravna pomoč omejena le na fizične osebe, ne pa tudi na fizične osebe, ki so gospodarski subjekti, sicer bi to izhajalo iz določb zakona. Takemu stališču pritrjujejo tudi določbe ZBPP, ki se nanašajo na ugotavljanje materialnega položaja prosilca s tem, da se preverja njegov finančni položaj in finančni položaj njegove družine. V zakonu namreč ni določb, ki bi predpisovale način ugotavljanja finančnega položaja samostojnega podjetnika kot gospodarskega subjekta in to sodišču prav tako kaže, da teh subjektov ni mogoče uvrstiti med upravičence do brezplačne pravne pomoči po ZBPP.
igre na srečo - delitev napitnine - delovna uspešnost - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo
Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 91. člena ZIS se napitnina lahko nameni le za plače zaposlenim za delovno uspešnost. Zaposleni pa so samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za delavca po 4. členu ZDR-1 in s katerimi delodajalec sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zakonodajalec pri izplačilu napitnine razlikuje med zaposlenimi delavci in drugimi delavci iz 86. člena ZIS, čeprav obe skupini sodelujeta pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju v igralnici, kjer se ustvarja napitnina, delitev katere je predmet presoje. Vsem je namreč prepovedano prejemati napitnino neposredno od igralcev, pri delitvi napitnine pa sodelujejo le zaposleni delavci. V tem enaka položaja je torej zakonodajalec različno uredil, ker pri delitvi napitnine sodelujejo le zaposleni in ne vsi delavci (tako odločba US RS, št. U-I-50/16-19 z dne 6. 6. 2018).
Tožena stranka je navedla dovolj razumen razlog, zaradi katerega je ocenila, da ponovitvena nevarnost še ni v zadostni meri preverjena. Odločila se je, da tožnikova stabilnost na prostosti še ni dovolj preverjena in je povsem razumljivo, da se je odločila, da bi bilo potrebno daljše preverjanje njegove stabilnosti na prostosti. Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da tožnik koristi ugodnosti zunaj zavoda od septembra 2017, izpodbijana odločba pa je bila izdana dne 12. 1. 2018, kar je relativno kratek čas. Iz navedenega razloga je odločitev logična in smiselna, tako da prosti preudarek ni bil uporabljen v nasprotju z namenom, za katerega je določen in tudi niso bile prekoračene meje prostega preudarka.