Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - javni uslužbenec
Tožena stranka se v ugotovitvenem postopku ni omejila zgolj na en dokaz, temveč je presojala tudi druge predložene listine (vabila, potrdila, zborniki). Tožena stranka se sicer ni opredelila do podpisanih izjav drugih učiteljev o tem, da je tožnica na mednarodnih posvetih sodelovala s svojimi prispevki (pri čemer iz teh izjav ni razvidna oblika prispevka oziroma ni razvidno, da bi tožnica na posvetih sodelovala z referati), vendar ta pomanjkljivost obrazložitve odločbe ne more vplivati na drugačno odločitev, glede na to, da tožnica ni predlagala ali predložila nobenega dokaza glede zasnove programov navedenih dveh posvetov.
Parcela v (so)lasti predkupnega upravičenca je od parcele, ki se prodaja, ločena s cesto. Res to po sodni praksi pomeni, da takšni parceli ni mogoče odreči položaja mejnega zemljišča po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, vendar pa je pri odločanju po drugem odstavku 23. člena ZKZ treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve in ugotoviti, ali so pogoji med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, enaki. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v obravnavanem primeru niso. Izhajajoč iz namena zakonodajalca, ki je s takšno zakonsko ureditvijo skušal omogočiti zaokrožitev kmetijskih zemljišč, vse z namenom zagotavljanja čim ugodnejših pogojev za obdelavo kmetijskih zemljišč (1a. čl. ZKZ), pogoji, o katerih govori drugi odstavek 23. člena ZKZ, niso enaki. V konkretnem primeru so pogoji na strani tožnika, katerega zemljišče neposredno meji na zemljišče, ki se prodaja, ugodnejši, zato ni bilo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina
Stranka je pravni interes za udeležbo v postopku izkazala s sklicevanjem na to, da je lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče, na katerem se izvaja dejavnost, ki je predmet obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - ugotovitveni postopek
Po presoji sodišča pogoji iz 144. člena ZUP za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso bili izpolnjeni. Zaradi spremembe podatkov oziroma okoliščin v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, ki so nastopile po zaključku postopka, v zvezi s katerim je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, lahko namreč organ za brezplačno pravno pomoč zaključi, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno in jo je ta dolžan vrniti (43. člen ZBPP). Zato bi za dosego namena, ki ga ima postopek vračila že plačane brezplačne pravne pomoči in s tem povezanih finančnih obveznosti za upravičenca (za kar gre v obravnavani zadevi), bilo treba izvesti posebni ugotovitveni postopek in tožeči stranki z upoštevanjem načela kontradiktornosti oziroma načela zaslišanja strank iz 9. oziroma 146. člena ZUP dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
posebna raba javne površine - stranka v postopku - stranki udeleženec - tožnik v upravnem sporu
Kot stranske udeleženke bi lahko tožnice tožbo v upravnem sporu zoper upravni akt vložile le, če bi postopale po drugem odstavku 229. člena ZUP in zoper prvostopno odločitev vložile pritožbo. Če bi bila njihova pritožba dopuščena, ampak kot neutemeljena zavrnjena, bi lahko vložile tožbo v upravnem sporu. Če v upravnem postopku njihova udeležba kot stranskim udeleženkam ne bi bila dovoljena, bi jim bila tudi v tem primeru na voljo pravna sredstva.
SZ-1 člen 89. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 22. ZUS-1 člen 20, 52.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - bivanje v neprimernem stanovanju - izpolnjevanje pogojev - tožbena novota
Tožnica je neprimernost bivanjskih razmer v postopku na prvi in drugi stopnji pojasnjevala z neustrezno površino stanovanja, kar ni predmet kriterija 2. "Kvaliteta bivanja", ampak se upošteva v okviru kriterija 3. "Neprimerna površina stanovanja", ki ga je tožnica v svoji vlogi prav tako uveljavljala in pri katerem ji je bilo priznano maksimalno število točk. Drugih trditev glede neprimernosti stanovanja tožnica ni podala oziroma jih je podala šele v tožbi (vlaga, plesen, težave z prezračevanjem), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto in zato sodišče teh navedb pri svoji odločitvi ne more upoštevati. Poleg tega, da v postopku ni zatrjevala obstoja vlage, plesni v stanovanju oziroma drugih relevantnih okoliščin, ki v skladu z določili javnega razpisa vplivajo na kakovost bivanja, tožnica tudi obrazloženo ne pojasni, zakaj ne more predložiti točkovalnega zapisnika (na primer, da zapisnik ne obstaja, da ji ga upravnik noče izročiti ipd.)
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade - uporaba odvetniške tarife
OT spremljajočih opravil, kot so kratki dopisi toženi stranki in izvensodni dopisi upravičencu ne opredeljuje kot samostojne storitve, temveč kot storitve, ki so že zajete v navedenih tarifnih številkah.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1,18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožeča stranka je upravičena neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha.
ZUreP-1 člen 93, 104, 105, 105/4.. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - nujni postopek razlastitve - razlogi za odločitev
Izvedba nujnega postopka v obravnavani zadevi, in s tem možnost razpolaganja z nepremičninami že ob izdaji odločbe (in ne šele po pravnomočnosti razlastitvene odločbe, torej po izčrpanju tudi tožbe v upravnem sporu), izhaja iz terminskega plana in vseh ostalih utemeljitev v zahtevi za razlastitev, ki sta jih organa izčrpno povzela. Da razlastitvena upravičenka ne bi potrebovala nepremičnin že pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe, tožnik ni izkazal.
Določen rok je primeren in začetka gradnje ne prelaga neutemeljeno dolgo v breme tožnika, niti pričetka gradnje ne določa. Tožnik brez podlage meni, da se gradnja ne bo pričela prej, kot je določeno. Določen rok investitorju ne daje nobene pravice izven gradbenega dovoljenja, v zvezi s pričetkom gradnje. Postavljen je le v korist razlastitvenega zavezanca, da zahteva nepremičnino nazaj, kolikor se gradnja ne bo prej pričela.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
pravo intelektualne lastnine - patent - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - sodna praksa Sodišča Evropske unije - neposredna uporaba prava EU - neposredna uporaba uredbe
Če je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila zahteva popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82, 116, 118, 118/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - procesni sklep - stroški fotokopiranja
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski organ naložil tožnici v plačilo stroške preslikave zahtevanih uradnih listin iz upravnega spisa v znesku 16,58 EUR, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Predmetni sklep je zgolj vmesni akt, ki ga je prvostopenjski organ izdal znotraj postopka odločanja o glavni stvari v postopku inšpekcijskega nadzora (ki je glede na podatke upravnega spisa še v teku), torej v okviru primarnega (glavnega) upravnega postopka.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Ob upoštevanju razlage prava EU, kot jo je podalo SEU, je odločitev toženke o zavrženju tožnikove zahteve za popravek datuma zapadlosti DVC iz razlogov, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno in ker v konkretnem primeru naj ne bi bilo več na voljo pravnih sredstev, nepravilna. Tožnik je namreč upravičen, neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha.
tožba v upravnem sporu - umik tožbe - ustavitev postopka
Po določbi 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Če se tožba umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (1992) člen 12, 16, 16/3, 17, 17/2. ZDen člen 44, 44/1, 44/6.
V situaciji, ko funkcionalno zemljišče ni bilo določeno, je treba uporabiti določbe 12. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, po katerih se ugotovi, kolikšna površina šteje za funkcionalno zemljišče k (posameznemu) objektu. Le fundusi in tako ugotovljene površine funkcionalnih zemljišč se nato lahko vrednotijo kot zazidano stavbno zemljišče, v preostanku pa se stavbno zemljišče vrednoti kot nezazidano (ali komunalno opremljeno ali neopremljeno).
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo). Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka. Sodišče ugotavlja, da si tožeča stranka svojega pravnega položaja s predmetno tožbo ne more izboljšati. Tožeča stranka izpodbija odločbo o zavrženju pritožbe, po izdaji katere je bil postopek zoper tožečo stranko ustavljen. Vsebinska obravnava tožbe tako ne bi privedla k spremembi oziroma k izboljšanju pravnega položaja tožeče stranke, zato je bilo treba tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ker tožeča stranka v postavljenem roku sodne takse za tožbo ni plačala, izpolnjeni pa tudi niso pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče štelo, da je stranka tožbo umaknila.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - računi - missing trader - davčna goljufija - subjektivni element
Objektivne okoliščine, od katerih je še zlasti pomembna okoliščina, da je tožnik z navedenimi družbami posloval drugače v primerjavi z drugimi primerljivimi dobavitelji v istem časovnem obdobju, kažejo na to, da je tožnik vedel za nezakonitosti poslovanja družb, ki so mu izdale račune in na tožnikovo povezanost z davčno goljufijo. V obravnavani zadevi ugotovljene objektivne okoliščine na strani tožnika in sicer: - pomanjkanje verodostojnih listin; - tožnikovo neobičajno poslovanje; - tožnikovo poslovanje, ki se razlikuje od običajne poslovne prakse; - tožnikovo poslovanje, ki se je v spornih primerih razlikovalo tudi od tožnikove siceršnje poslovne prakse v primerjavi z drugimi dobavitelji, s katerimi je posloval v istem časovnem obdobju; - sodelovanje še s tremi MT družbami, omogočajo zaključek, da je pri tožniku podan subjektivni element.Tožnik je vedel, da je s sprejemom navedenih računov in uveljavljanjem pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenih računov sodeloval pri davčni goljufiji in da družbe, ki so izdale navedene račune, niso imele namena plačati obračunanega DDV od navedenih računov. S tem pa je po presoji sodišča tožniku mogoče očitati, da ni bil le malomaren, pač pa je sam sodeloval pri davčni goljufiji.
Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12. ZFO-1 člen 9. ZDavP-2 člen 3.
komunalna taksa - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti
Komunalna taksa oziroma občinska taksa je javna dajatev in zato pod določbe OZ, ki urejajo obligacijska razmerja, ne sodi. Obenem pa je tudi ni šteti za davek iz 3. členu ZDavP-2 in zato ni podlage za uporabo določb o zastaranju, ki jih vsebuje ta zakon. Čim pa je tako in je dveletni zastaralni rok utemeljeno upoštevan pri odločitvi, je izpodbijana odločitev z ozirom na nesporne dejanske ugotovitve o poteku dveletnega zastaralnega roka za izterjavo obravnavane takse pravilna in skladna z zakonom oziroma z Odlokom o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - davek od dohodkov iz zaposlitve - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - član uprave
Iz davčnih evidenc je razvidno, da je bil tožnik na podlagi Zakona o dohodnini do 5. 5. 2016 rezident Republike Slovenije, saj je imel uradno prijavljeno bivališče v Sloveniji. Rezident Slovenije je na podlagi 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Tožnik je predložil dokazilo, da se šteje tudi za rezidenta Srbije po nacionalni zakonodaji. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik pri izplačevalcu dohodka zaposlen kot član uprave družbe A. d.d., zaradi česar je treba njegove dohodke obravnavati v skladu s 16. členom KIDO.