nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani
Z odločbo, ki je priložena predlogu in na katero se predlagatelj sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje. To je, da je gospodarski družbi B. s sedežem na naslovu ..., kot zavezanki z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. Predlagatelj je predlog oprl še na ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, in sicer da (namreč) zavezanka navedene odločbe ne izvrši.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - terjatev upravičenca proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka
Prvi odstavek 48. člena ZBPP ne vzpostavlja avtomatične obveznosti tožnika, da bi moral povrniti celoten znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili iz tega naslova dejansko plačani in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija od nje izterjala v skladu s 46. členom ZBPP. Po ustaljeni in enotni sodni praksi naslovnega sodišča to pomeni obveznost toženke, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od zavezanca, torej nasprotne stranke v postopku, za katero je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terja od upravičenca do BPP.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Za presojo oziroma zaključek, da odvetnik v redu opravlja svoje dolžnosti, ni pomembno zgolj to, da v postopku, za katerega je upravičencu dodeljena BPP, v skladu s strokovnimi standardi opravi dejanja, potrebna za zaščito pravic upravičenca. Iz določb ZBPP jasno izhaja tudi, da odvetnik upravičencu ne sme zaračunati storitev, ki so zajete v obsegu dodeljene BPP. Za zaključek, da odvetnik v redu opravlja svoje dolžnosti, je pomembno oziroma bistveno tudi, da odvetnik upravičenca do BPP pravočasno jasno seznani, katere odvetniške storitve so zajete v obsegu (po odločbi) dodeljene BPP in katere odvetnikove storitve v dodeljeni BPP niso zajete in jih bo zato morala stranka sama plačati.
V obravnavanem primeru je toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe izpostavila tri račune, ki jih je tožnica izstavila upravičenki. Vsi trije računi se nanašajo na pravne storitve, ki so vsebinsko povezane z zadevo, za katero je bila upravičenki dodeljena BPP, kar nenazadnje potrdi tožnica sama v tožbi. Pri tem pa ne navede oziroma pojasni, vsaj ne dovolj konkretno, da in kako je upravičenko pravočasno seznanila s tem, da zadevnih storitev dodeljena BPP ne zajema in da jih bo zato upravičenka morala kriti sama.
Odvetnik ima, če se ne strinja z obračunanim zneskom plačila, ki mu ga za opravljene storitve iz naslova BPP prizna pristojni organ s sklepom iz 40. člena ZBPP, možnost, zoper izdani sklep sprožiti upravni spor in s tožbo uveljavljati vse relevantne ugovore. Niso pa to razlogi, zaradi katerih bi bilo odvetniku dopustno mimo določbe sedmega odstavka 30. člena ZBPP razliko zaračunati upravičencu, pa tudi ne razlogi, zaradi katerih bi bilo dopustno upoštevati višjo vrednost točke odvetniške storitve od predpisane.
ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-2, 73/2-5. ZUS-1 člen 65, 65/1, 65/1-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
tujec - dovolitev zadrževanja - veljavna potna listina - apatrid - oseba brez državljanstva - varna izvorna država - pravica do zasebnega in družinskega življenja - spor polne jurisdikcije
Tožnik je bil nezakonito izbrisan iz registra prebivalstva Slovenije, je brez državljanstva, star 62 let, brezdomec, gre za osebo z dolgotrajnim toleriranim nezakonitim bivanjem v Sloveniji ter je imel pred izbrisom v Sloveniji stalno prebivališče. Tožnik je svoj status v Sloveniji večkrat poskušal urediti, vendar neuspešno. Vse navedene okoliščine skupaj, ob upoštevanju 8. člena EKČP in s tem njegovega zasebnega življenja v Sloveniji, namreč utemeljujejo nujnost udeležbe tožnika v postopku pred državnimi organi v Republiki Sloveniji. Toženka določbo 5. alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2 nedopustno oži, ko v pritožbeni odločbi navaja, da je navedena določba namenjena zaključevanju sodnih, predvsem kazenskih postopkov ter da je torej relevantna, kadar gre za interes državnih organov.
Glede na navedene izjemne okoliščine tega primera in glede na posebno ranljivost tožnika zaradi starosti in dolgotrajnosti neurejenega statusa tožnika je sodišče kljub temu, da tožnik sam ni podal izrecnega zahtevka za odločanje v sporu polne jurisdikcije, ocenilo, da bi zaradi izjemnosti te situacije tožniku z vrnitvijo te zadeve upravnemu organu v ponovni postopek lahko bila prizadejana težko popravljiva škoda.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/4, 142.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - parkirna mesta
Ugovori, ki jih tožnik strne v več vsebinskih sklopov, niso vsi taki, ki pomenijo varstvo tožnikove osebne, neposredne in pravne koristi. Tožnik namreč uveljavlja neskladnost s prostorskim aktom glede določbe o časovni omejitvi ohranjanja dvorane; glede nezadostne opredelitve obstoječega objekta, ki je predmet legalizacije, in s tem povezano vprašanje podlage za sočasno odločanje o širitvi objekta; glede neusklajenosti širitve objekta z določbami odloka ter glede vrste dopustnih dejavnosti v objektu, v okviru navedenega pa tudi skladnost s pogoji o številu parkirnih mest ter o dovoljeni stopnji hrupa. Svoj pravni interes za takšne ugovore pa utemeljuje z navedbami, da se z legalizacijo obravnavanega objekta na obstoječi lokaciji ohranja neustrezno stanje, ki otežuje oziroma onemogoča realizacijo z odlokom predvidenih programov na celotnem območju odloka in s tem krni funkcionalna izraba zemljišč v njegovi lasti. Navaja tudi, da je dvorana v času obratovanja zaradi pomanjkljive in neprilagojene prometne infrastrukture vir škodljivih imisij, ki segajo na njegova zemljišča, med drugim v obliki neurejenega mirujočega prometa in prekomernega hrupa.
Utemeljeno pa tožnik uveljavlja, da v izpodbijani odločbi ni ustrezno pojasnjeno, niti odgovorjeno na njegove navedbe, s katerimi zgolj z vidika izvajanja športne dejavnosti trdi, da bi moral biti objekt glede na to, da je v projektni dokumentaciji oziroma izreku gradbenega dovoljenja opredeljen kot športna dvorana, tudi pri izračunu potrebnega števila parkirnih mest obravnavan kot dvorana, ne pa kot športna površina s prostori za gledalce.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj
Namen posameznih preiskovalnih dejanj v skrajšanem postopku v skladu s 431. členom ZKP ni preiskava, kot se ta opravlja v rednem kazenskem postopku, temveč so posamezna preiskovalna dejanja zgolj v pomoč upravičenemu tožilcu pri odločitvi, ali naj vloži obtožni predlog.
vozniško dovoljenje - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko
Tožena stranka je za odločitev relevantne podatke pridobila iz podatkov različnih uradnih evidenc, ki jih tožnik v tožbi ne izpodbija, niti jih ni predhodno kakorkoli izpodbijal v upravnem postopku na prvi in drugi stopnji upravnega odločanja, četudi je bil z njimi pisno in ustno seznanjen.
varstvo okolja - okoljevarstveno soglasje - status stranke
Sklenitev dogovora med tožečo stranko in nosilcem nameravanega posega, kot ga predvideva drugi odstavek 40. člena OPPN, nima vpliva na izdajo okoljevarstvenega soglasja in zato tudi ne utemeljuje pravnega interesa tožeče stranke za vstop v postopek njegove pridobitve. Presoja vplivov na okolje se izvede na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega, nosilec posega pa mora to poročilo priložiti vlogi, s katero zaproša za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Tožena stranka mora v postopku presoje vplivov na okolje javnosti zagotoviti vpogled v vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilo o vplivih na okolje in osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju ter omogočiti izražanje mnenj in dajanje pripomb. Javnost, torej tudi lokalna skupnost, lahko torej o poročilu in osnutku okoljevarstvenega soglasja izrazi mnenje, daje pripombe, tudi predloge, kar pa ne pomeni, da je s tem tudi stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, pač pa so to lahko le osebe, določene v 64. členu ZVO-1. Drugi odstavek 40. člena OPPN, ki govori o sklenitvi dogovora, torej pomeni zgolj urejanje razmerij med tožečo stranko in nosilcem nameravanega posega, ne pa tudi podlago, da bi tožeča stranka sodelovala kot stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba
Tožnik je pritožbo oddal po izteku osemdnevnega roka. Te nepravočasne oddaje pritožbe pa ne gre pripisati njegovi nevednosti ali očitni napaki, kar pa pomeni, da je njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilni zadevi opr. št. I 21/2018 očitno nerazumna, saj ni pričakovati, da bi sodišče o prepozno vloženi pritožbi odločalo po vsebini. To pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZBPP in je tožena stranka zato njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila.
ZVO-1 člen 20, 20/1. Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži člen 7. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 26/1, 27, 27/1.
ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - okoljevarstveno dovoljenje - sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - delež prevzemanja odpadne embalaže - pogodbena obveznost
Odgovornost za ravnanje z odpadki je na povzročitelju odpadkov, kar tožnik kot družba za ravnanje z odpadno embalažo ni. Njegova obveznost v tem pogledu temelji izključno na pogodbi, s katero je to obveznost prevzel od dejanskega povzročitelja. Vključitev drugih gospodarskih subjektov v sistem ravnanja z odpadki samo po sebi ne pomeni, da onkraj tega pogodbenega prenosa obveznosti to postane javnopravno razmerje.
Določitev obveznosti tožnika (kot družbe za ravnanje z odpadno embalažo) za prevzemanje odpadne embalaže nima podlage v ZVO-1, saj ta ne določa, da o tej obveznosti (po uradni dolžnosti ali na vlogo stranke) odloči pristojni organ in tako obveznost družbi naloži z upravno odločbo.
Napačno je stališče, da se deleži, ki so določeni s sklepom Vlade RS, nanašajo na vso zbrano odpadno embalažo (tj. tudi od tistih zavezancev, ki nimajo sklenjenih pogodb o prevzemu obveznosti ravnanja z odpadno embalažo), saj za to ni podlage v ZVO-1 niti to ne izhaja iz izpodbijanih odločb. Tožnik je (še nadalje) dolžan prevzemati zgolj količino odpadne embalaže, ki izhaja iz njegovih pogodbenih obveznosti.
Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - nezaključen upravni postopek v isti zadevi - zavrženje vloge
Pravni red tudi zaradi načela ekonomičnosti (tako določba 65. člena ZMZ-1 kot določba 129. člena ZUP preprečujeta ponovno uvedbo postopka sproženega na zahtevo stranke) omejuje možnost uvedbe novega postopka o pravni in dejanski identiteti zahtevka. V obravnavanem primeru je tožnik vložil zahtevek še v času, ko odločitev o prvem zahtevku ni bila pravnomočna. Na podlagi navedenih ugotovitev o predhodnem postopku, je toženka pravilno in zakonito zavrgla drugo zahtevo tožnika za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite.
Predmet tega upravnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega začasnega sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že ugotavljati njene končne višine. Gre namreč za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje ali pa zavarovanje sprostiti.
Iz besedila citirane določbe 7. odstavka 61. člena ZVoz ne izhaja izrecno, da bi v tujini izdano vozniško dovoljenje, ki ga imetnik želi zamenjati za slovenskega, moralo biti veljavno tudi še tedaj, oziroma v trenutku, ko se o tem izda odločba pristojnega upravnega organa.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - javni uslužbenec
Tožena stranka se v ugotovitvenem postopku ni omejila zgolj na en dokaz, temveč je presojala tudi druge predložene listine (vabila, potrdila, zborniki). Tožena stranka se sicer ni opredelila do podpisanih izjav drugih učiteljev o tem, da je tožnica na mednarodnih posvetih sodelovala s svojimi prispevki (pri čemer iz teh izjav ni razvidna oblika prispevka oziroma ni razvidno, da bi tožnica na posvetih sodelovala z referati), vendar ta pomanjkljivost obrazložitve odločbe ne more vplivati na drugačno odločitev, glede na to, da tožnica ni predlagala ali predložila nobenega dokaza glede zasnove programov navedenih dveh posvetov.
Parcela v (so)lasti predkupnega upravičenca je od parcele, ki se prodaja, ločena s cesto. Res to po sodni praksi pomeni, da takšni parceli ni mogoče odreči položaja mejnega zemljišča po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, vendar pa je pri odločanju po drugem odstavku 23. člena ZKZ treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve in ugotoviti, ali so pogoji med kmeti, uvrščenimi na isto mesto, enaki. Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da v obravnavanem primeru niso. Izhajajoč iz namena zakonodajalca, ki je s takšno zakonsko ureditvijo skušal omogočiti zaokrožitev kmetijskih zemljišč, vse z namenom zagotavljanja čim ugodnejših pogojev za obdelavo kmetijskih zemljišč (1a. čl. ZKZ), pogoji, o katerih govori drugi odstavek 23. člena ZKZ, niso enaki. V konkretnem primeru so pogoji na strani tožnika, katerega zemljišče neposredno meji na zemljišče, ki se prodaja, ugodnejši, zato ni bilo podlage za uporabo določbe drugega odstavka 23. člena ZKZ.
okoljevarstveno dovoljenje - stranka v postopku - stranski udeleženec - občina
Stranka je pravni interes za udeležbo v postopku izkazala s sklicevanjem na to, da je lastnica zemljišča, ki meji na zemljišče, na katerem se izvaja dejavnost, ki je predmet obravnavanega okoljevarstvenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja strank - ugotovitveni postopek
Po presoji sodišča pogoji iz 144. člena ZUP za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso bili izpolnjeni. Zaradi spremembe podatkov oziroma okoliščin v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, ki so nastopile po zaključku postopka, v zvezi s katerim je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, lahko namreč organ za brezplačno pravno pomoč zaključi, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno in jo je ta dolžan vrniti (43. člen ZBPP). Zato bi za dosego namena, ki ga ima postopek vračila že plačane brezplačne pravne pomoči in s tem povezanih finančnih obveznosti za upravičenca (za kar gre v obravnavani zadevi), bilo treba izvesti posebni ugotovitveni postopek in tožeči stranki z upoštevanjem načela kontradiktornosti oziroma načela zaslišanja strank iz 9. oziroma 146. člena ZUP dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
ZBPP člen 34, 34/2, 40, 40/6. ZUP člen 9, 138, 146, 213, 237.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Ker tožena stranka v izreku sklepa ni zavrnila določenega dela zahtevka, ima izpodbijani akt takšno napako, da se ga ne da preizkusiti.
Tožena stranka je s tem, ni ugodila delu zahtevka za plačilo nagrade in stroškov, brez da bi tožnika pred tem pisno seznanila z razlogi za zavrnitev, tako da bi tožnik imel možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, tožniku kršila tudi pravico iz 1. odstavka 9. člena oziroma 1. odstavka 138. člena v zvezi z 5. točko 3. odstavka in 4. odstavkom 146. člena ZUP.