Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, le pravico potegovati se za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda, nima pa izključne pravice biti na to mesto tudi imenovan.
V upravnem spisu nahaja izrecna pisna izjava delodajalca, da delovno mesto vodje finančnega sektorja, ki ga je stranka z interesom opravljala od marca 2001 dalje, vključuje vodstvena in vodilna dela v podjetju. Navedena izjava je opremljena s podpisom in žigom podjetja. Ob takšnem potrdilu/izjavi delodajalca in ob odsotnosti nasprotnih dokazov, je tožena stranka pravilno zaključila, da stranka z interesom izpolnjuje tudi pogoj najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delih.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 102, 103. ZUS-1 člen 52.
notariat - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika - fiktivna zaposlitev - upravni spor - tožbena novota
Zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika pomeni domnevo, da zaposleni dela notarskega pomočnika tudi opravlja. To pomeni, da je tožnik tisti, ki mora dokazati svoje tožbene trditve, tj. da je bila zaposlitev stranke z interesom v notarski pisarni fiktivna.
Po 102. členu ZN notarski pomočnik sme opravljati vse posle notarja, razen sestavljanja notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Kakšen obseg dela bo notarski pomočnik dejansko opravil pri notarju, pa je v prvi vrsti odvisno od obsega dela, ki ga notarska pisarna ima, in od tega, kako notar v svoji notarski pisarni delo organizira.
Iz razpisa jasno izhaja, da se bodo v razpisnem postopku obravnavale samo pravočasne in popolne vloge ter da nepopolne vloge ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Zato tožena stranka ni imela podlage, da bi tožečo stranko pozivala, naj vlogo dopolni z ustreznimi dokazili. Prav tako ne drži tožbena trditev, da formalistično obravnavanje vlog nasprotuje javnemu interesu. Stroga formalnost je namreč osnovna značilnost javnih razpisov kot posebne vrste postopkov izbire, ki pa ni sama sebi namen, ampak je namenjena prav zagotavljanju preglednosti postopkov in enakega obravnavanja kandidatov.
nadzorni odbor občine - sklep o imenovanju članov odbora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o imenovanju nadzornega odbora ne po vsebini in ne po obliki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. ZLS (in tudi ne kakšen drug zakon) namreč ne določa, da bi bilo imenovanje oziroma razrešitev članov nadzornega odbora upravna stvar glede na drugi odstavek 2. člena ZUP. Članstvo v nadzornem odboru namreč ne pomeni uresničevanje pravice posameznika oziroma posameznikov, temveč uresničevanje zakonsko določene pravice organa - v obravnavanem primeru občinskega sveta -, ki imenuje člane nadzornega odbora. Pri tem tudi ni pomembno, da so tožniki že bili imenovani za člane nadzornega odbora, saj jim je mandat prenehal ex lege s prvo sejo novo izvoljenega sveta glede na prvi oziroma drugi odstavek 41. člena ZLS. Članstvo v nadzornem odboru torej ni pravica ali neposredna pravna korist tožnikov, kar pa posledično pomeni, da izpodbijani sklep ni posegel v pravno varovan položaj tožnikov.
imenovanje predsednika sodišča - vročitev mnenja predsednika neposredno višjega sodišča - kršitev pravil postopka
Tožnici pisno mnenje predsednice Okrožnega sodišča v B. ni bilo vročeno. Tožnica zato utemeljeno ugovarja, da so bila pred izdajo izpodbijane odločbe kršena pravila postopka, saj vročitev tega mnenja toženki izrecno nalaga peti odstavek 62.b člen ZS. Namen citirane zakonske določbe namreč ni v seznanitvi (zgolj) Sodnega sveta z mnenjem pred sprejetjem odločitve, temveč (in predvsem tudi), da se z mnenjem seznani kandidat, ki se lahko nato o njegovi vsebini na ustnem razgovoru ter torej še pred izdajo odločbe (tudi) izjavi.
Odločitev o tem, da se na mesto predsednika Okrajnega sodišča v A. ne imenuje nobenega od prijavljenih kandidatov, je po svoji vsebini akt o izbiri, kjer ima Sodni svet pravico sprejeti tako odločitev. Kandidati, ki se odzovejo na javni poziv Sodnega sveta z vložitvijo kandidatur, imajo ob siceršnjem izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje na razpisano mesto, nimajo pa s tem zagotovljene pravice, da bodo imenovani.
Tožena stranka je kot izvrševalec ustanoviteljskih pravic tožečo stranko pravilno razrešila s položaja direktorja, ko je ugotovila, da so nastopili razlogi za prenehanje mandata direktorja, to je z dnem objave vpisa pripojitve v sodni register.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - svet osnovne šole - imenovanje predstavnikov ustanovitelja - razrešitev predstavnikov ustanovitelja - zavrženje tožbe
Izpodbijana akta, s katerima je občinski svet razrešil s funkcije člana sveta javnega zavoda (osnovne šole) tri člane sveta in imenoval nove, nista upravna akta, ki bi jima bilo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZZ člen 36, 36/2, 39, 39/2, 59, 59/6.
razrešitev ravnatelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stvarna pristojnost
Z izpodbijanim sklepom sveta šole o razrešitvi ravnateljice šole ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ki je ustanoviteljica šole.
Po določbah ZZ je zoper odločitev pristojnega organa o razrešitvi poslovodnega organa zavoda sodno varstvo zagotovljeno le prizadetemu. Obravnavane tožbe ni vložila oseba, neposredno prizadeta z izpodbijanim sklepom (razrešena ravnateljica), zato sodišče ni štelo, da bi bila podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Minister ima široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede (ne)izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Merila za presojo niso zakonsko določena, odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Izbira se opravi v posebej predpisanem postopku (ZZ, ZUJIK), v katerem se, v skladu s 4. členom ZUP, pravila upravnega postopka uporabljajo smiselno. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po določbah 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Zaradi dokazne moči sklepa Posebne natečajne komisije je zmotna trditev tožnika, da lahko tožena stranka samostojno ugotavlja, ali predlagani kandidat izpolnjuje razpisane pogoje. Je pa dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena, vendar na način ter po postopku, ki ga za to predvideva zakon.
V smislu 13. točke 6. člena ZJU se lahko upošteva tudi dopolnilno delo, največ 8 ur tedensko, a le v primeru, če se te delovne izkušnje upoštevajo zgolj petinsko, ker tudi zakon (ZDR) omejuje takšno dopolnilno delo na 8 ur tedensko.
ZZ člen 36. ZUP člen 4, 29, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 2, 27, 32, 32/2.
direktor javnega zavoda - imenovanje direktorja javnega zavoda - dopustni razlogi za izpodbijanje akta o imenovanju - obrazložitev odločbe - začasna odredba
ZZ na specialen način določa, glede na ureditev po ZUS-1, dopustne razloge za izpodbijanje predmetnega akta o izbiri direktorja zavoda. Dopustna razloga sta: zatrjevanje kršitve za izvedbo razpisa določenega postopka, pri čemer mora ta kršitev bistveno vplivati na odločitev o izbiri; neizbrani kandidat pa lahko uveljavlja tudi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev (ki morajo biti tudi v skladu z razpisnimi pogoji iz zakona).
V konkretnem primeru sodišče izpodbijanega akta ne more presoditi, ker nima nikakršne obrazložitve.
Sodišče lahko v upravnem sporu izda začasno odredbo samo do izdaje pravnomočne odločbe.
ZEKom člen 116, 116/4, 116/4-6. ZJA člen 20, 20/3. ZUP člen 214, 214/1.
razrešitev direktorja javne agencije - kršitev določb ZEKom in na njegovi podlagi sprejetih predpisov - odgovornost direktorja za zakonito delovanje javne agencije - dan razrešitve - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ob upoštevanju, da je direktor javne agencije tisti, ki je dolžan zagotoviti, da ta posluje v skladu z zakonom (3. odstavek 20. člena ZJA), je po presoji sodišča tožnik s tem, ko ni zagotovil objave predmetnega javnega poziva na spletnih straneh Agencije, kršil določbo 2. alineje 2. odstavka 13. člena Statuta v zvezi z določbo 2. točke 2. odstavka 121. člena ZEKom, zato je podan razlog iz 6. točke 4. odstavka 116. člena ZEKom za njegovo razrešitev s položaja direktorja Agencije.
Glede neobrazložitve datuma razrešitve ima tožnik prav, ko zatrjuje, da bi moralo bili obrazloženo, zakaj je tožena stranka kot datum razrešitve navedla 13. 5. 2010, saj je to del izreka odločbe. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka, ob upoštevanju, da je to datum izdaje izpodbijane odločbe in da je bila odločba tega dne tožniku tudi vročena, ni take narave, da bi onemogočala sodni preizkus odločbe in kot taka vplivala na njeno zakonitost (bistvena kršitev določb postopka).
odločba o imenovanju za sodnika - kasnejše imenovanje na drugo sodniško mesto - nova uvrstitev v plačni razred
S tem, ko je nekdo imenovan na sodniško funkcijo pri drugem sodnem organu, kot jo je opravljal prej, mu hkrati preneha sodniška funkcija pri prejšnjem organu in ker začne opravljati sodniško funkcijo pri drugem organu, se mu mora tudi na novo določiti plačilni razred, zaradi česar pri tožnici obe odločbi ne urejata iste zadeve. To, da je bila tožnica imenovana na sodniško mesto iste stopnje in ne na nižje sodniško mesto, še vedno ne more spremeniti dejstva, da ne gre za isto zadevo.
ZJS-1 člen 20, 20/2. Akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada člen 21. ZUP člen 101, 101/2. ZPP člen 111, 111/4.
javni sklad - imenovanje direktorja - rok za prijavo na razpis - način štetja rokov - kršitev pravil postopka
V kolikor s posebnim zakonom ni izrecno določeno, kdaj se izteče rok, če je zadnji dan roka sobota, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP, treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče s soboto, temveč s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
imenovanje direktorja javnega zavoda - upravni spor - začasna odredba
Neizbranemu kandidatu je učinkovito sodno varstvo iz 49. člena Ustave, ki je v postopkih imenovanja direktorja javnega zavarovana prav z določbo 36. člena ZZ, v upravnem sporu zagotovljeno s priznanjem aktivne legitimacije tudi za vložitev tožbe zoper odločbo o imenovanju, ki enako kot obvestilo o izidu razpisa, temelji na odločitvi o izbiri kandidata. Sodišče je pri odločanju o tožbi z vidika uporabe določbe ZUS-1 omejeno le v pogledu možnosti odločanja v sporu polne jurisdikcije. Tako ni slediti stališču tožnika, da bi v primeru pozitivne odločitve sodišča funkcije in delovnega razmerja direktorja ne mogel več nastopiti. Drugih škodljivih posledic, ki naj bi se s predlagano začasno odredbo preprečile, pa tožnik niti ne zatrjuje.
Šele s sprejemom usklajenega ustanovitvenega akta s spremenjenimi določbami ZUJIK-B je bila dana pravna podlaga za imenovanje oz. izvolitev članov Sveta NUK, dosedanji člani sveta javnega zavoda NUK pa so bili pristojni, da opravljajo svojo funkcijo do konstituiranja novega sveta. To pomeni, da so bili pristojni tudi za predhodno mnenje k imenovanju ravnatelja; tožena stranka pa je lahko uporabila tudi fikcijo pozitivnega mnenja, ker predhodnega mnenja v določenem 30-dnevnem roku ni prejela.
Navodilo Ministrstva za javno upravo z dne 24. 8. 2007 se ne more uporabiti v predmetnem razpisu, saj ne velja za javne agencije, ATVP pa je nedvomno pravno-organizacijska oblika javne agencije. Poleg navedenega so pogoji za imenovanje direktorja ATVP taksativno navedeni v določbi 484. člena ZTFI, delovna doba in delovne izkušnje pa so opredeljene v določbi 6. člena ZJU in jih na podlagi Navodila, kljub upoštevanju proste presoje o izpolnjevanju pogojev delovnih izkušenj, ki je v pristojnosti natečajne komisije, ni možno širše interpretirati oziroma interpretirati v nasprotju z določbami ZTFI. Ustreznost delovnih izkušenj v okviru proste presoje lahko posebna natečajna komisija presoja upoštevaje vsebino in zahtevnost dela, ki naj bi ga kandidat opravljal, vendar pa je diskrecija omejena zgolj na ugotovitev, ali kandidat izpolnjuje zakonsko določene pogoje za direktorja ATVP. Kriteriji so namreč določeni in objektivizirani tako v določbah ZTFI, kot tudi s sprejetimi Standardi strokovne usposobljenosti.
Ravnanja upravitelja v konkretnem postopku prisilne poravnave, stečaja oziroma likvidacije, iz katerih izhaja, da oseba ni primerna za opravljanje te funkcije, so torej ravnanja, iz katerih izhaja, da funkcijo upravitelja opravlja nevestno ali nepošteno.
ZJS člen 20, 20/., 23, 55, 55/3. ZUP člen 4, 9. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
javni sklad - razrešitev direktorja - predčasna razrešitev - bivalni razlogi - postopek razrešitve - možnost sodelovanja v postopku - kršitev pravil postopka
Javni sklad je ustanovljen predvsem za zadovoljevanje javnih potreb in javnih interesov, zato navedeno narekuje smiselno uporabo ZUP. Zato bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe o razrešitvi dati tožnici možnost, da se izjavi o krivdnih razlogih za njeno razrešitev. Ker tega ni storila, je bistveno kršila določbe postopka.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega podjetja - razpisni pogoji
Razpis kot formalni postopek zagotavlja enakost med udeleženci razpisa z določitvijo razpisnih pogojev in dokazil o njihovem izpolnjevanju ter z določitvijo ravnanja z nepopolnimi in nepravočasno oddanimi vlogami. Akt o izbiri in imenovanju je po navedenem nezakonit le, kolikor je izbran kandidat, ki zakonitih in hkrati razpisnih pogojev ne izpolnjuje oziroma njihovega izpolnjevanja ne dokaže na način in v roku, določenem z javnim razpisom. Neizbranemu udeležencu razpisa zato ni mogoče odreči pravnega interesa za preizkus zakonitosti akta o imenovanju v opisanem obsegu.