javni zavodi - direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - socialno varstvo
Tožeča stranka je bila kot direktorica odgovorna za zakonitost dela zavoda. Pri strokovnem nadzoru ugotovljene dejanske nepravilnosti pri delu zavoda brez dvoma predstavljajo kršitve, za katere je odgovorna tožeča stranka in ki v skladu s prvo in peto alinejo sedmega odstavka 56. člena ZSV predstavljajo pravno podlago za to, da minister sam razreši direktorja javnega zavoda.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, tako da ima organ, ki je pristojen za imenovanje, pravico proste presoje katerega izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, bo imenoval. Vendar ustanovitelj tudi ni dolžan opraviti izbire izmed prijavljenih kandidatov, kar z drugimi besedami pomeni, da ustanovitelj ni dolžan izbrati nobenega izmed prijavljenih kandidatov.
Med strankama ni sporno, da je tožnik pri prijavi na razpis za prosto delovno mesto direktorja Agencije predložil življenjepis, v katerem je navedel, da si je pridobil izobrazbo oziroma naziv inženir strojništva, smer letalstvo v letih 1995 – 1998 na Strojni fakulteti v Ljubljani, enako gradivo je bilo obravnavano tako na Svetu Agencije, kot kasneje tudi na Vladi Republike Slovenije, medtem ko je bilo po opravljenih poizvedbah na Fakulteti za strojništvo ugotovljeno, da tožnik nikoli ni bil študent Strojne fakultete in tudi nima naziva inženir strojništva. Ker pa si je tožnik s predloženo diplomo Fakultete A. Republika Srbija, iz leta 2009 tedaj pridobil naziv diplomirani ekonomist in s tem tudi zahtevano stopnjo izobrazbe, v času ob prijavi na delovno mesto direktorja Agencije potemtakem očitno ni izpolnjeval pogoja doseženih 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu z zahtevano enako ali (največ) eno stopnjo nižjo izobrazbo, saj je vse do pridobitve diplome leta 2009 tožnik očitno imel pridobljeno zgolj srednjo izobrazbo in si zato do tedaj tudi zahtevanih 10-letnih delovnih izkušenj v zahtevani stopnji izobrazbe tožnik očitno ni pridobil. To pa je že samo po sebi zadosten razlog za predčasno razrešitev direktorja agencije.
Tožnik kot sodni izvedenec izvedenskega poročila ni izdelal pošteno in vestno, s tem ko je v njem pavšalno in neargumentirano navajal napake izvajalca del in svoje ocene obračuna stroškov ni podprl z ustrezno dokumentacijo, na podlagi česar je bila sprejeta ocena, da se tožnik ni obnašal tako, da bi bilo na tej podlagi mogoče sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal delo sodnega izvedenca. To pomeni, da ni osebnostno primeren za delo sodnega izvedenca, s čemer tako več ne izpolnjuje pogojev za (imenovanje za) sodnega izvedenca.
Iz določb ZZ, ZUJIK in Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko gledališče Nova Gorica izhaja, da pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici do imenovanja, saj ima minister, pristojen za kulturo, široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. To velja tudi za izbiro najprimernejšega kandidata. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po prvem odstavku 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev sodnega cenilca - osebnostna primernost - vestnost in poštenost dela sodnega cenilca
Vestnost dela sodnega cenilca je treba ugotavljati tudi v primeru presoje osebnostne primernosti cenilca, kot izhaja to iz določbe tretjega odstavka 87. člena ZS. Minister pa lahko odločitev o morebitni razrešitvi cenilca iz razloga osebnostne neprimernosti sprejme le na podlagi strokovnega mnenja komisije, ki glede na pravila stroke oceni, ali je izvedenec delo opravljal vestno in pošteno. Na podlagi te ocene nato minister presodi, ali je oseba (še) osebnostno primerna za opravljanje nalog sodnega cenilca. Kolikor ugotovi, da oseba tega pogoja več ne izpolnjuje, minister sprejme odločitev o razrešitvi.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno delo
Z obnovo strehe na stavbi, ki je last toženke in ne javnega zavoda, se premoženje javnega zavoda ne bi v ničemer povečalo, zato v tem pogledu ni mogoče šteti, da bi tožničino ravnanje oziroma njegove posledice javnemu zavodu povzročile večjo škodo.
javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - pogoj znanja tujega jezika - dokazilo o znanju tujega jezika
V javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.
ZS člen 62, 62a, 62b. ZUS-1 člen 1, 2, 4, 36, 36/1, 36/1-4,64. ZUP člen 4, 9, 214. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6, 6/1, 8.
imenovanje predsednika sodišča - obvestilo sodnega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogoji za imenovanje - izpolnjevanje pogojev - diskrecijska pravica - „omejitev“ diskrecijske pravice - sodna praksa ESČP - obrazložitev odločbe - smiselna uporaba ZUP - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijano obvestilo Sodnega sveta, da je slednji na 39. seji obravnaval tožnikovo kandidaturo in da ga na navedenem pozivu ni izbral, ni upravni akt in tudi ZS ne določa, da bi bilo zoper tovrstno obvestilo dopustno sprožiti upravni spor, zato je sodišče tožbo zoper obvestilo s sklepom zavrglo.
Izpodbijana odločba v izreku ne vsebuje odločitve o zavrnitvi tožnikove kandidature. Vendar pa to sam po sebi ni razlog za odpravo odločbe, kajti ta procesna napaka bi bila sama po sebi odločilna, le, če bi (lahko) vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve.
Samovoljno vodenje sodišča zaradi imenovanja sodnika na vodstveno mesto brez njegovega soglasja in neupoštevanje obveznosti pri izdelavi ocen sodniške službe ter napake pri poslovanju v prekrškovnih zadevah nikakor niso nerazumni razlogi za zavrnitev kandidature, četudi ima tak kandidat podporo s strani treh mnenj, predsednice neposredno višjega sodišča, predsednika Vrhovnega sodišča in ministra za pravosodje. Vendar to velja pod pogojem, da so razlogi za zavrnitev kandidature in povsem drugačno mnenje Sodnega sveta od mnenj v dokazni oceni tožene stranke dovolj natančno opisani, verodostojno ugotovljeni in utemeljeni in da se je kandidat o njih imel možnost izreči preden je Sodni svet odločil v zadevi. Na tej točki pa je obrazložitev izpodbijanega akta pomanjkljiva do tolikšne mere, da je odločitev nezakonita. Ker je tožena stranka to, kar bi moralo biti v odločbi, navedla šele v odgovoru na tožbo, obrazložitev izpodbijanega akta ni zadostna, kar je imelo za posledico tudi, da se tožnik ni mogel izreči o očitkih pred izdajo odločbe.
Zakonodajalec je kot materialni pogoj za to, da sodnik sploh lahko kandidira za predsednika sodišča, predpisal, da kandidat prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča. Zakonodajalec je tudi predpisal, kaj „zlasti“ mora tak program vsebovati in na prvem mestu je „ocena stanja na sodišču“. Kandidati ne bi smeli imeti nobenih ovir za pridobitev podatkov tekočega stanja, tudi če bi določene ovire dejansko obstajale, saj bi bile nedopustne in bi jih bilo treba odpraviti pred odločanjem.
Anonimne pritožbe zoper sodnike in predsednike sodišč so lahko usmerjene v manipulacije in neutemeljene diskreditacije in so lahko podlaga za odločanje kvečjemu, če jih pristojni organ ustrezno preveri in šele na podlagi preverjenih anonimnih pritožb ugotovi določena relevantna dejstva, jih ustrezno dokumentira, da stranki možnost, da se o njih izreče in da se brani ter na tej podlagi odloči o zadevi.
direktor javnega zavoda - razrešitev direktorja javnega zavoda - razlogi za razrešitev - odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda
Direktor zavoda je odgovoren za zakonitost poslovanja, za spoštovanje predpisov in za zakonitost aktov, za izdajanje katerih je pristojen. Z drugimi besedami, odgovornost direktorja za zakonitost dela zavoda pomeni odgovornost za skladnost dela in poslovanja zavoda in v tem okviru tudi dela direktorja s predpisi. Zaradi navedenega je neutemeljen tožbeni ugovor, da je odgovornost direktorja podana le v primeru, ko direktor namerno krši predpise ali splošne akte zavoda, ne pa v vsakem primeru, ko krši predpise ali splošne akte kdo izmed zaposlenih na zavodu ali pa kdo izmed zunanjih izvajalcev. S tem, ko je določene strokovne postopke zaupal zunanjim izvajalcem, ne preneha direktorjeva odgovornost za zakonitost dela zavoda.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pobuda za razrešitev sodnega izvedenca - položaj stranke v postopku
Tožnik v obravnavanem postopku, četudi je dal pobudo zanj, ni bil stranka postopka, to je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek.
Tožnik v postopku ni imel niti položaja stranskega udeleženca. Njegova zahteva, naj se mu prizna ta položaj, je bila zavrnjena s sklepom št. 705-1837/2012/38 z dne 3. 3. 2014. Zoper njega je bilo možno sprožiti upravni spor, česar pa tožnik po podatkih upravnih spisov ni storil. Šele če bi bil tožniku ta status priznan, bi lahko izpodbijal odločitev o ustavitvi postopka za razrešitev sodnega izvedenca.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/1-1, 112/1-2. ZKP člen 22.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka
Ne 22. člen ZKP ne določbe 1. in 2. točke drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP same po sebi ne dajejo opore za stališče toženke, po katerem prehodna določba 70. člena ZFPPIPP-E ne bi bila pravno upoštevna, ker je obtožnica zoper tožnika postala pravnomočna po uveljavitvi ZFPPIPP-E. Besedilo določb ZFPPIPP jasno loči med trenutkom uvedbe kazenskega postopka in pravnomočnostjo obtožnice, iz obrazložitve predloga zakona k 70. členu pa je razvidno, da je bil namen zakonodajalca spremenjene določbe o začasni ustavitvi imenovanja vezati na uvedbo kazenskega postopka.
V zadevi je dejansko prišlo do zaustavitve določenih njunih strokovnih del javne gozdarske službe, kot razlog pa je tožnik navajal pomanjkanje finančnih sredstev v višini 260.000 EUR. S tako odločitvijo je tožnik ravnal nevestno in malomarno, zaradi česar so nastale motnje pri opravljanju nalog zavoda in ni zagotovil delovanja v okviru sprejetega finančnega načrta, s čimer je bil izkazan razlog za predčasno razrešitev direktorja na podlagi 4. alinee prvega odstavka 38. člena ZZ.
ZUKSB člen 8, 8/8, 8/8-2. ZPos člen 12, 12/2. ZUP člen 144.
predčasna razrešitev člana upravnega odbora DUTB - nezdružljivost opravljanja funkcij - poslanec - skrajšani postopek
Organ je pravilno razlagal, da se nezdružljivost opravljanja funkcije poslanca z delom v nadzornem odboru gospodarske družbe nanaša (tudi) na članstvo v upravnem odboru delniške družbe (DUTB), kajti v enotirnem sistemu upravljanja delniške družbe je upravni odbor pristojen tudi za nadzor (nad izvajanjem poslov družbe) oziroma je glede na svoje pristojnosti tudi organ nadzora.
Zakonodajalec glede na posebnosti posamezne javne funkcije (lahko) različno ureja nezdružljivost (glede na oceno o potrebi po preprečitvi koncentracije oblasti in možnosti njene zlorabe), zato tožnik brez podlage zatrjuje kršitev splošnega ustavnega načela enakosti pred zakonom, ker nezdružljivost vseh javnih funkcij (za poklicne funkcionarje) s članstvom v upravnem odboru DUTB v svojstvu neizvršnega direktorja ni v zakonu urejena enako oziroma enotno.
Stanje stvari, relevantno za odločitev, je organ na podlagi uradnih podatkov poznal: da je bil tožnik tedaj poslanec in da je bil pred tem imenovan za neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB; ta dejstva pa tudi niso (bila) sporna. Nastop take dejanske situacije ustreza nastopu razloga za nezdružljivost opravljanja funkcije neizvršnega direktorja upravnega odbora DUTB v času trajanja mandata. Zato sodišče ne meni, da bi tožniku morala biti pred odločitvijo v zadevi dana možnost izjave in tudi ne sodi, da bi zaradi vodenja skrajšanega postopka bili kršeni določbi 22. člena URS o načelu enakega varstva pravic v postopku in 6. člena EKČP.
ZDT-1 člen 31-33, 34, 34/2, 37. ZUP člen 210, 214.
prijava na razpis za državnotožilsko mesto - imenovanje vrhovnega državnega tožilca - pozitivno mnenje državnotožilskega sveta - zavrnitev imenovanja in napredovanja - Vlada Republike Slovenije - obrazložitev odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravil postopka - kršitev ustavnih pravic
V konkretnem primeru je na podlagi osmega odstavka 37. člena ZDT-1 uporabljiva odločba Ustavnega sodišča RS Up 679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, ki se sicer nanaša na sodnike. V njej je izraženo smiselno stališče, da je potrebno v primeru, ko Vlada RS ne izbere kandidata, za katerega Državnotožilski svet na podlagi dokončnega mnenja meni, da je strokovno usposobljen, (z njegovim mnenjem pa se strinja tudi pristojni minister), pojasniti razloge za svojo odločitev. Le na ta način se lahko preveri, da so Vlado RS pri odločitvi o neimenovanju predlagane kandidatke vodili razlogi v javnem interesu in ne kakšni drugi.
razrešitev člana sveta zavoda - razrešitev predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o razrešitvi predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda ni akt, ki se lahko
ZZ člen 1, 1/3, 36, 36/2. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 16/1-9, 21. ZUS-1 člen 32, 32/4.
javni zavod - RTV Slovenija - imenovanje generalnega direktorja - obnova postopka - zadržanje odločitve o imenovanju - začasna odredba - stvarna pristojnost - delovni spor
Generalnega direktorja RTV Slovenija imenuje Programski svet RTV Slovenija. Za spor o imenovanju generalnega direktorja (in za spor o uvedbi obnove postopka) je pristojno sodišče za delovne spore. (Upravno) sodišče tudi ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZJAKRS člen 4. Statut Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 27, 27-3.
javna agencija - imenovanje direktorja - izpolnjevanje razpisnih pogojev - odsotnost člana sveta agencije pri razgovorih in glasovanju
V zadevi je sporno, ali stranka z interesom izpolnjuje vse razpisne pogoje za imenovanje za direktorja Javne agencije za knjigo RS, konkretno sta sporna pogoja, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. Tožnik skuša utemeljiti, da dosedanjega dela stranke z interesom ni mogoče poistoveti s temi nalogami. Sodišče se s tem ne more strinjati, saj tako tudi iz razpisnih pogojev ne izhaja. V razpisu namreč ne piše, da mora biti kandidat strokovnjak na področju povsem enakih dejavnosti, kot jih opravlja agencija oziroma da mora imeti vodstvene izkušnje pri agenciji, temveč je formulacija, da je strokovnjak na področju dela agencije in da ima najmanj tri leta vodstvenih izkušenj s področja dela agencije. To pomeni, da je treba pogoj razlagati širše, torej da pridejo v poštev tudi tisti kandidati, ki so doslej opravljali dela oziroma so bili na vodstvenih položajih na področjih, ki so vsebinsko podobna delu agencije. Če bi se namreč pogoje razlagalo tako ozko, kot navaja tožnik, potem ne bi mogel biti izbran skoraj nihče, ki ne dela prav v tej agenciji oziroma bi moral imeti celo vodilni položaj v njej ali pa bi moral v preteklosti delati zgolj v tistih inštitucijah, katerih pristojnosti je kasneje prevzela ta agencija. S tako ozko razlago bi bili brez objektivne in upravičene podlage (tretji odstavek 49. člena Ustave) izločeni vsi drugi morebitni kandidati, tudi če so strokovnjaki na tem področju.
Po mnenju sodišča ne gre za procesno kršitev, če en član sveta agencije ni bil prisoten ob razgovorih in glasovanju. Iz 27. člena Statuta namreč izhaja, da svet agencije sklepa veljavno, če so na seji navzoči vsaj štirje člani.
ZUP člen 37, 40. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 24, 29, 29/3.
imenovanje sodnega tolmača - pogoji za imenovanje - preizkus znanja - izločitev uradne osebe
Glede očitka tožeče stranke, da kljub zahtevi, da tožena stranka izloči člana komisije A.A. le tega ni storila, sodišče ugotavlja, da zoper nobeno od odločb, s katerimi ji je bil dovoljen pristop k opravljanju preizkusa znanja za sodno tolmačko za romunski jezik in v katerih so bili določeni člani komisije, med njimi vedno A.A., ni izkoristila pravnih sredstev, ki so ji bila na voljo. Zgolj vloge za osebna srečanja z zaposlenimi in ministrom tožene stranke pa niso formalne vloge za podajo zahteve za izločitev člana komisije, kot to predvideva 37. člen ZUP.