podpredsednik sodišča - imenovanje podpredsednika sodišča - pogoji za imenovanje - kriteriji za izbiro - ocena sodniškega dela - akt o izbiri
Sodni svet je pri izbiri kot bistveni kriterij za (ne)izbiro kandidatke določil kriterij dosedanjega sodniškega dela tožeče stranke. Navedeni kriterij je po presoji sodišča v razumni povezavi s predmetom odločanja, saj je uspešnost opravljanja sodniške službe po 1. točki prvega odstavka 62. člena ZS formalni pogoj za imenovanje.
Sodišče meni, da je bil postopek izbire izpeljan zakonito in po načelu enakopravne dostopnosti (7. člen ZJU). Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan za najprimernejšega kandidata, po presoji sodišča še ne pomeni, da je odločitev tožene stranke nerazumna. Standardi strokovne usposobljenost ter merila za izbiro, na katere se sklicuje tožnik, so bili določeni vnaprej, Svet agencije jih je sprejel dne 12. 4. 2011. Iz standardov izhaja, da služijo le kot pomoč pri izbiri najbolj strokovno usposobljenega oziroma najbolj primernega kandidata. Ne gre torej za dodatne zahteve, ki jih mora poleg zakonsko določenih izpolnjevati kandidat, ampak za merila, na podlagi katerih se kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in so uvrščeni v izbirni postopek, razvrstijo glede na njihovo primernost.
ZIZ člen 281, 281/3, 286a, 286a/1, 286a/1-1, 287, 287/1. ZUP člen 149.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - razlogi za razrešitev izvršitelja - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - nevrednost javnega zaupanja
Za razrešitev izvršitelja mora obstojati pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje ter ocena, ali je izvršitelj zaradi omenjene obsodbe nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja. Pri tem upravni organ upoštevaje tudi 147. in 149. člen ZUP ne sme ugotavljati dejanskega stanja v zvezi s kaznivim dejanjem ali razlagati materialnega prava v zvezi z njim, na kar sicer smiselno napotuje tožnica. Če gre za vprašanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenskega odgovornost, je organ, ki vodi postopek, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je obtoženec spoznan za krivega, kar določa 149. člen ZUP.
Izvršitelj mora pogoje za imenovanje izvršitelja izpolnjevati ves čas opravljanja omenjene javne službe. Zato za presojo, ali v določenem trenutku še izpolnjuje pogoje za imenovanje za izvršitelja, ni relevantno njegovo delo in obnašanje, ko ni bilo sporno, da pogoje za imenovanje za izvršitelja izpolnjuje, pač pa v trenutku, ko so se pojavile okoliščine, ki so kazale na to, da pogojev ne izpolnjuje več. Ugovor tožnice, da sta zoper njo tekla tako disciplinski postopek kot kazenski postopek, da je imel minister že v disciplinskem postopku možnost, da ji odreče opravljanje nalog izvršitelja, pa se za slednje ni odločil, na odločitev ne vpliva. Tudi po mnenju sodišča gre v razmerju disciplinskega do kazenskega postopka za dva povsem različna postopka z različnimi pravnimi podlagami in odločitvijo.
direktor občinske uprave - javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovne izkušnje - razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj - načelo zaslišanja stranke
ZJU v členu 6, v točki 13 ureja tri različne položaje in načine opravljanja dela. Delovne izkušnje v prvih dveh primerih navezuje na delovno mesto (sistematizacija opis del in nalog, pogodba o zaposlitvi, odločba oziroma drugačna pravna podlaga za opravljanje dela itd.), tretji primer, za katerega gre v tej zadevi, pa je drugačen, manj formalen. Kljub razlikam morajo biti vsi trije položaji, upoštevajoč specifiko vsakega od njih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov za neko delovno mesto po vsebini primerljivi, za dokazovanje delovnih izkušenj, izvirajočih iz takšnih različnih položajev pa morajo obstajati enake ali vsaj primerljive metode.
Tožnik bi moral sodelovati v postopku, tožena stranka pa bi morala upoštevati prvi odstavek 9. člena ZUP, ki določa, da mora organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanje stranke).
Izpodbijani sklep o razrešitvi tožeče stranke, gledano v celoti, z vidika standardov obrazloženosti upravnega akta iz 214. člena ZUP ne more biti zadostna podlaga za razrešitev tožeče stranke z mesta ravnateljice. Pristojni organ je namreč v izreku izpodbijanega sklepa sicer resda za utemeljitev svoje odločitve o razrešitvi tožeče stranke z mesta ravnateljice X. v 15 točkah naštel očitane kršitve, kot podlago razrešitve oziroma razrešitvene razloge, vendar pa izpodbijani sklep ne vsebuje nadaljnje vsebinske obrazložitve, ki bi bila nujno potrebna za konkretno opredelitev dejanske podlage očitkov tožeči stranki, tako da bi bilo na podlagi izpodbijanega sklepa jasno in nedvoumno razvidno, kakšna ravnanja oziroma konkretne kršitve se tožeči stranki sploh očitajo in za katere zakonske razrešitvene razloge sploh gre, poleg tega pa se pristojni organ tudi ni opredelil do podanih pojasnil tožeče stranke v postopku pred izdajo odločbe in do drugih izvedenih dokazov.
Pristojni organ je v postopku razrešitve sicer pridobil izjavo tožnice, kot mu nalagata tretji odstavek 38. člena ZZ in drugi odstavek 19. člena Odloka, vendar pa se v izpodbijanem aktu do navedb tožnice, ki jih je ta za vsako očitano kršitev posebej podala v svoji obširni vlogi (na 21 straneh) in s priloženimi listinskimi dokazili, sploh ni opredelil, zaradi česar sodišče ne more preizkusiti, zakaj jih je smatral za nezadostne oziroma takšne, ki ne spreminjajo sprejete odločitve o razrešitvi. Možnost izjave tožnice je bila tako glede na navedbe v izpodbijanem sklepu zgolj navidezna, saj iz akta o razrešitvi ne izhaja, da bi pristojni organ podana pojasnila tožeče stranke obravnaval in jih obrazloženo zavrnil.
začasna odredba - imenovanje direktorja javne agencije - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiva. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka in to kljub morebitni ugotovitvi, da je bil ta nezakonit oziroma, da je bila izbira nezakonita. S tem bi bilo varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire neučinkovito, to pa pomeni, da bi tožniku brez zadržanja izpodbijane odločbe že iz tega razloga lahko nastala težko popravljiva škoda.
Pri odločanju je sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevalo tudi prizadetost javne koristi. Po mnenju sodišča bo prizadetost javne koristi z zadržanjem postopka imenovanja direktorja manjša od opisane težko popravljive škode, ki se zatrjuje v zahtevi. Iz spisov, oziroma odgovora na zahtevo tožene stranke, ne sledi, da bi bilo zaradi zadržanja imenovanja delo agencije oteženo ali celo onemogočeno.
V obravnavani zadevi gre za izbirni postopek, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Po pooblastilu 178. člena ZJU uradniški svet skrbi za izbiro uradnikov na položajih iz četrtega odstavka 60. člena ZJU z določanjem standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja. V obravnavani zadevi gre za izvedbo javnega natečaja za položaj generalnega direktorja. Natečajna komisija v tovrstnih zadevah na podlagi prvega odstavka 64. člena ZJU ugotovi, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Posebna natečajna komisija med drugim izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj, ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben sklep. Posebna natečajna komisija strokovno usposobljenost presoja v skladu s Standardi, ter na podlagi razgovora in predložene dokumentacije ugotovi ustreznost kandidata.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno delo
Po določbah prvega odstavka 38. člena ZZ je direktor lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, s tem da so v drugem odstavku istega člena taksativno navedeni razlogi, iz katerih je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, med drugim v primeru, če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Po upravnosodni praksi je kandidatu, ki v postopku za imenovanje direktorja zavoda, vodenem po določbah ZZ, ni bil izbran, zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva pravice iz 49. člena Ustave priznana aktivna legitimacija, da v okviru sodnega varstva zoper odločitev o izbiri, ki mu je zagotovljeno po 36. členu ZZ, s tožbo izpodbija tudi odločbo o imenovanju (ne le obvestila neizbranemu kandidatu). Po prvem odstavku 36. člena ZZ neizbrani kandidat odločitev o izbiri lahko izpodbija, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
Ugotovitev procesne pomanjkljivosti izpodbijanih aktov ne pomeni opredelitve sodišča do materialnopravne zakonitosti odločitve o izbiri, kar iz prvega odstavka 37. člena ZUS-1 tudi jasno izhaja. Organ v ponovnem postopku vsebinsko ni vezan na odločitev o izbiri, ki jo je sodišče s to sodbo odpravilo. Bistveno pomanjkljiva obrazložitev aktov odločitve o izbiri namreč lahko pomeni, da je bil bistveno pomanjkljiv tudi postopek pred sprejemom odločitve, ker morda pristojnemu organu predlagana odločitev ni obsegala obrazložitve v vsebini in obsegu, ki bi omogočala sprejem materialnopravno zakonite odločitve, torej vsebine, kot jo mora obsegati nato obrazložitev aktov.
zavodi - imenovanje direktorja zavoda - ustanovitelj zavoda - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Ustanovitelj tožeče stranke ni ne republika ne občina ali mesto, ZVis pa v primeru kot je obravnavani, drugačnih določb ne vsebuje, zato je glede na določbo drugega odstavka 36. člena ZZ za spor o imenovanju direktorja pristojno sodišče za delovne spore. Na drugačno razlago določbe 36. člena ZZ ne more vplivati niti nesporna ugotovitev, da je ustanovitelj Visoke šole ... javni zavod, ki so ga ustanovile tudi posamezne občine.
Zgoraj navedena ugotovitev bi Upravnemu sodišču v skladu z določbo 19. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v upravnem sporu, narekovala odločitev o nepristojnosti Upravnega sodišča in odstop zadeve pristojnemu sodišču, ob predpostavki, da so za tako odločitev izpopolnjeni pogoji iz 36. člena ZZ, torej da zahtevo za sodno varstvo vloži prijavljeni in neizbrani kandidat, kar pa pri obravnavani tožbi ni primer. Ker je v obravnavanem primeru tožbo vložila Visoka šola ..., je sodišče po ugotovitvi, da izpodbijani sklep o imenovanju direktorja ni akt iz 2. člena ZUS-1, tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Upoštevaje določb ZZ in ZUJIK je sodna praksa oblikovala stališče, da se akt o neizbiri (obvestilo) in akt o izbiri štejeta za celoto.
V postopkih izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda se smiselno uporablja ZUP, kar pomeni, da morata oba akta skupaj vsebovati obrazložitev, ki omogoča presojo, kot jo določa prvi odstavek 36. člena ZZ. Toženka bi morala torej ob obveznosti smiselne uporabe določbe 214. člena ZUP v izpodbijanih aktih svojo odločitev obrazložiti v obsegu, da bi vsebovala ugotovljeno dejansko stanje z navedbo dokazov, razloge za odločitev in navedbo predpisov, vse v povezavi z določbo petega odstavka 214. člena ZUP, tako da bi sodišče lahko presodilo zakonitost akta o izbiri z vidika razpisnih pogojev, kot jih določata ZZ in ZUJIK oz. so podrobneje določeni v aktu o ustanovitvi javnega zavoda (39. člen ZUJIK). Le tako obrazložen akt lahko sodišče presoja glede na v prvem odstavku 36. člena ZZ dopustne razloge za uveljavljanje sodnega varstva.
ZS člen 85, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 20, 20/2, 22, 22/2. ZS (2015) člen 85, 89. ZS (2013) člen 85, 89. ZVPot člen 71, 71/2.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev sodnega izvedenca - nevestno delo - nepravilno opravljena storitev
Izdelava izvedenskega mnenja v postopku, ki ni sodni (oziroma upravni), sodnega izvedenca ne odvezuje, da svojega dela ne opravi v skladu s pravili stroke, saj mora tako – torej v skladu s pravili stroke – svoje delo vedno opraviti.
Zaključek organa o razrešitvi tožnika kot sodnega izvedenca, ki ga je sprejel na podlagi mnenj strokovnih članic, stališča komisije ter vseh odgovorov sodnega izvedenca, je bil napačen oziroma vsaj preuranjen, zlasti ob upoštevanju, da sta bili mnenji strokovnih članic komisije nedvomno izdelani na podlagi pomanjkljive dokumentacije (na kar sta posredno ali neposredno opozorili tudi obe strokovni članici komisije in ki bi bila lahko v postopku dopolnjena), ter brez pregledanih predmetov izdelanih mnenj. Če pa slednje ni več možno, pa tožnik utemeljeno opominja, da se sicer sodnemu izvedencu v postopku omogoči, da svoje mnenje pojasni oziroma dopolni.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 3, 36. ZJA člen 8, 8/1, 19, 19/1. ZJU člen 60, 60/4, 64. ZVoz člen 10, 10/5.
javna agencija - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje direktorja javne agencije - neizbira kandidata - izpodbojna tožba - zavrženje tožbe - pravni interes - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt politične diskrecije
V zadevi ni sporno, da je bil novi direktor na podlagi javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, že imenovan pred vložitvijo tožbe. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je bilo obvestilo o imenovanju izbranega kandidata tožniku posredovano 17. 2. 2015. Vročitev navedenega obvestila sicer ni izkazana, kar pa na odločitev v stvari ne vpliva, saj tožnik v tožbi sam zatrjuje, da je bil o imenovanju direktorja seznanjen 17. 2. 2015. Iz navedenega izhaja, da je bil postopek javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, zaključen pred vložitvijo tožbe z imenovanjem novega direktorja. Tožnik s tožbo zahteva odpravo odločbe Sveta AVP o izbiri kandidata za direktorja. Sodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izbodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil postopek za imenovanje zaključen na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik, kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi in postopek ponovi, ne more več izboljšati pravnega položaja. Tožnik s predlagano odpravo sporne odločbe in ponovitvijo postopka ter z morebitnim zanj drugačnim ugodnim sklepom o izbiri ne more več doseči, da bi bil predlagan v imenovanje, saj je novi direktor že imenovan.
Odločbe, s katerimi Vlada RS za direktorja javnih agencij imenuje posamezne osebe, so odločbe, ki jih ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre za upravne akte iz 2. člena ZUS-1, temveč gre za akte politične diskrecije, glede katerih je upravni spor po 3. členu ZUS-1 izrecno izključen.
ZJU člen 60, 60/4, 63, 63/1, 64, 64/1, 65, 65/1, 65/1-4, 65/1-5, 178. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
imenovanje generalnega direktorja - javni natečaj - natečajna komisija - strokovna usposobljenost kandidata - primerljive vodstvene izkušnje - odločba o imenovanju generalnega direktorja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odškodnina
Tožnica razlogov, ki bi se nanašali na nepravilno sestavo natečajne komisije, ki je (dejansko) izvajala izbirni postopek, v tožbi ne navaja, niti ne navaja razlogov, ki bi zahtevali izločitev katerega izmed članov posebne natečajne komisije. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom pojasnjuje tudi, da je spoštovanju določb ZUP, tudi tistih, ki se nanašajo na morebitne razloge za izločitev, med drugim namenjena transparentnost postopka imenovanja članov komisije, ki se izkazuje v javni objavi vseh podatkov. Spremembo sestave natečajne komisije pa kandidatom omogočajo tudi določbe Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij z dne 13. 10. 2014.
Prekinitev razgovora oziroma nadaljevanje razgovora s tožnico, po tem, ko je ugotovila, da ne izpolnjuje enega izmed 6 elementov po standardih strokovne usposobljenosti in je ocenjena z oceno neustrezno, ne pomeni take kršitve postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Posebna natečajna komisija svojo strokovno presojo, kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj, oprla na Standarde strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, št. 0130-9/2013/3 z dne 9. 12. 2013. Gre za standarde, ki so začeli veljati 1. 1. 2014 in so bili sprejeti z namenom „podpore posebnim natečajnim komisijam v postopku selekcije primernih kadrovskih virov“ in torej ne prestavljajo natančno določenih in objektiviziranih kriterijev, zato se uporabljajo kot „ pripomoček oziroma orodje za izbiro najustreznejšega kandidata“ in vsebujejo priporočene postopke izbora uradnikov na položaju. Uporaba Standardov v postopkih izbire kandidatov na podlagi posebnega natečaja tako sodišču nalaga zadržano presojo, kar pomeni, da se sodišče ne spušča v strokovno presojo, ki jo je izvedla posebna natečajna komisija, ampak poseže v odločitev samo, če je očitno nerazumna.
ZJU člen 60, 60/4, 61, 61/2, 178. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
imenovanje generalnega direktorja - javni natečaj - izpolnjevanje natečajnih pogojev - strokovna usposobljenost - sklep o imenovanju - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvotožena stranka je res prekinila razgovor s tožnikom in odločila, da ne izpolnjuje strokovne usposobljenosti, ker nima, tudi glede na spisovno izkazane listine, treh let vodstvenih izkušenj na enakem ali sorodnem področju (1. sklop Standardov: izkušnje in managerske sposobnosti), česar tožnik niti ne prereka oziroma drugačnega dejanskega stanja tožbeno ne izkazuje. Takšno presojo dopušča določba drugega odstavka 61. člena ZJU, po kateri se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predloži kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Glede na to, da navedena zakonska določba dopušča izločitev kandidata glede strokovne usposobljenosti v več postopnih izločitvenih fazah, sama prekinitev razgovora oziroma njegova nedokončana oprava, ne vpliva na pravilnost odločitve prvotožene stranke.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje na notarsko mesto - oprema in prostori notariata - obrazložitev odločbe
ZN sicer ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata, vendar pa so razpisni pogoji terjali poleg izjave kandidata, da ima potrebno in primerno opremo in prostore, tudi dokazilo o izpolnjevanju tega pogoja. Izbrana kandidatka je glede tega predložila pogodbo o najemu poslovnih prostorov. Ker v izpodbijani odločbi ni dejanskih ugotovitev o tem, kako je s tem izkazan pogoj iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, je odločba v tem delu neobrazložena.
V obravnavani zadevi je sporna predčasna razrešitev tožnika s položaja direktorja A. Predčasna razrešitev direktorja je urejena v 22. členu ZJS-1. Slednji v prvem odstavku določa, da je direktor lahko predčasno razrešen iz razlogov, ki so navedeni, in med katerimi je v tretji alineji kot razlog določeno: - če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi javnega sklada, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada. Ustanovitelj A. je Vlada RS, ki je na podlagi 13. člena ZJS-1 med drugim pristojna, da razreši direktorja. Nadzorni svet pa je na podlagi 16. člena ZJS-1 med drugim pristojen (5. alineja 16. člena ZJS-1), da predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javnega sklada.
ZS člen 89. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 2, 2/1, 2/2.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pogoji za razrešitev - zamuda pri izdelavi izvedeniškega mnenja
Tožnica ni uspela dokazati, da je imela za zamudo pri izdelavi mnenja ter za neobveščanje sodišča o zamudi opravičljive razloge. Kot sodna izvedenka v konkretnem postopku je bila izrecno opozorjena, da če mnenja ne more opraviti v postavljenem roku, naj pred iztekom roka za njegovo izdelavo predlaga podaljšanje roka in da v tem primeru navede upravičen razlog za čas, za katerega se naj rok podaljša. Tega tožnica ni storila.
Natečajna komisija je pri ocenjevanju primernosti kandidata samostojna in vezana na uporabo Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, katerih uporaba sicer stremi k poenotenju postopkov, ne zagotavlja pa povsem enakega, objektiviziranega odločanja.
Upravno sodišče RS je v obravnavani zadevi v okviru svoje stvarne pristojnosti presojalo pravilnost in zakonitost točke 1 izreka izpodbijanega akta in sicer, da se tožnico razreši s položaja direktorice občinske uprave. Gre za odločitev županje, ki jo je ta sprejela na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU. Namen navedene določbe je zagotoviti županu možnost, da si sam izbere svoje sodelavce, kar izhaja iz dejstva, da lahko direktorja občinske uprave brez razlogov razreši znotraj enega leta od nastopa funkcije. V obravnavani zadevi pa gre nesporno za razrešitev direktorja občinske uprave, ki je v primeru, če so za to izpolnjeni pogoji, opredeljeni v petem odstavku 83. člena ZJU, v diskreciji župana občine, torej organa, ki je direktorja občinske uprave tudi imenoval.