razrešitev notarja - razlogi za razrešitev - obsodba za kaznivo dejanje - disciplinska kršitev - načelo ne bis in idem - oseba vredna javnega zaupanja - tekoči posli vlade
Odločitev o razrešitvi notarja ni vezana na pogoje, ki jih v zvezi s pravnimi posledicami kazenske obsodbe določa 78. člen KZ-1. V danem primeru je toženka ugotavljala okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje, da tožnik kot notar na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja notarskega poklica ne bo opravljal strokovno, pošteno in v skladu s predpisi in ne bo varoval ugleda notarskega poklica.
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je z izpodbijano odločbo ponovno kaznovan s sankcijo za kaznivo dejanje, storjeno pred trinajstimi leti, za katero je bil že pravnomočno obsojen v kazenskem postopku. V predmetni zadevi gre za ugotovitev, da tožnik, ki opravlja notarsko službo, ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev, ker je nevreden javnega zaupanja za opravljanje notariata. Gre za razlog iz petega odstavka 8. člena ZN.
Pojmovanje „opravljanja tekočih poslov“ v skladu z Ustavo RS in pristojnostmi ter nalogami ministrstva zajema in se nanaša med drugim na sprejemanje in izdajanje predpisov (tistih ki so že v teku, novih predpisov, predpisov v postopku prilagajanja zakonodaje pravu ES), kakor tudi kadrovska vprašanja. Po mnenju sodišča pri kadrovskih zadevah (imenovanja, razrešitve), pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana strokovnost, delovne izkušnje in ne politična primernost, omejitev na opravljanje „tekočih poslov“ ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov s področja urejanja kadrovskih vprašanj.
državni pravobranilec - akt o imenovanju - pogoji za imenovanje - merila za izbor - diskrecijska pravica
Pri imenovanju državnega pravobranilca gre za izbirno pravico. Sodna presoja je v tovrstnih zadevah omejena na potek postopka in izpolnjevanje zakonskih pogojev s strani izbranega kandidata, pri čemer odločitev ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarna.
državni pravobranilec - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - disciplinska sankcija
Po ureditvi v 65. členu ZDPra je mogoče sankcijo razrešitve funkcije državnega pravobranilca izreči samo za tam izčrpno naštete disciplinske kršitve, kar pa ne pomeni, da zakon za iste kršitve ne bi omogočal izreka drugih, milejših disciplinskih ukrepov.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev - nevestno opravljanje dela - strokovna komisija - sporna dejanska vprašanja - načelo kontradiktornosti
V obravnavanem primeru bi strokovna komisija morala, zaradi razjasnitve spornih dejanskih vprašanj povabiti tožnika na sejo, saj toženi stranki, niti po dodatnih pojasnilih ni jasno, kako je tožnik ocenil vrednost gospodarskega poslopja in poslovne stavbe.
Tožena stranka je zaradi tega, ker tožeči stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ter v zvezi s tem zaradi pomanjkljive oziroma nezadostne obrazložitve, kršila 3. in 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP (v zvezi s slednjo 5. točko prvega odstavka 214. člena ZUP), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je zato tožbi z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega sklepa ugodilo (64a. člen ZUS-1). Na podlagi javnega razpisa je bila namreč že imenovana nova direktorica javnega zavoda, njeno imenovanje pred pravnomočnostjo odločitve v zvezi z razrešitvijo tožeče stranke pa onemogoča vzpostavitev prejšnjega stanja na način morebitne odprave izpodbijanega sklepa.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dolžnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja in sprotnega seznanjanja zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovanja na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, določa ZS v šestem odstavku 87. člena. Tožnica je z odločbama iz leta 1988 in 1989 pridobila pravico opravljanja dela stalne sodne tolmačke za ruski in srbohrvaški jezik na celotnem ozemlju Slovenije, vendar ne povsem brez dodatnih pogojev oziroma obveznosti.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V ZLPLS ni določeno, da je zoper sklep o imenovanju direktorja FIHO zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Takšne določbe pa tudi ni v ZU, na katerega ZLPLS napotuje v zvezi z vsebino ustanovitvenega akta, glede razrešitve direktorja te fundacije ter v zvezi z njenim poslovanjem. Svet FIHO ima pooblastilo za imenovanje direktorja te fundacije v smislu (posrednega) izvajanja ustanoviteljskih pravic. Izpodbijani sklep ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne, oblastne funkcije Sveta FIHO. Z izpodbijanim sklepom v pravni položaj tožnika ni bilo poseženo, saj z njim ni odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Biti direktor (v obravnavanem primeru FIHO) namreč ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v ZLPLS.
ZZ člen 32, 32/1, 33, 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 4, 214. ZUS-1 člen 2, 2/1, 64, 64/2.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - sklep o izbiri - obvestilo o neizbiri kandidata - smiselna uporaba ZUP - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
V postopkih izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda je treba smiselno uporabiti ZUP. To pomeni, da morata biti sklep o izbiri in obvestilo neizbranemu kandidatu (ki skupaj predstavljata akt, ki je predmet upravnega spora) skupaj obrazložena tako, da bo sodišče lahko opravilo presojo v obsegu, kot jo določa prvi odstavek 36. člena ZZ.
Sodišče s svojimi ugotovitvami ne more nadomestiti ugotovitev toženke oziroma ne more namesto nje navesti razlogov za njeno odločitev, ne v materialnem in ne v procesnem smislu.
izbira kandidata - imenovanje direktorja javne agencije - odločba o izbiri - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.
Neizbrani kandidat lahko sodno varstvo uveljavlja le, če je bil izbran drug prijavitelj. To pomeni, da v primeru, ko ni bil izbran nihče, sodnega varstva ni. To izhaja tudi iz 37. člena ZZ, ki za primer, ko ni bil izbran nihče, ne določa sodnega varstva, ampak le ponovitev razpisa.
Odločitev, da se ne izbere nihče, ne pomeni odločitve o tožnikovi pravici ali pravni koristi, kar pomeni, da predmetnega sklepa ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Ker v tej zadevi ne gre za odločitev o tožnikovi pravici ali pravni koristi, so neupoštevne tožbene navedbe o nezadostni obrazloženosti sklepa, saj gre pri tem za procesno pravico, ki se lahko uveljavlja, kadar se odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih. Če ne gre za tak primer, tudi te procesne kršitve ni mogoče uveljavljati.
občinska volilna komisija - postopek razrešitve - odločanje o razrešitvi - začasna odredba - resna škoda - hujše škodljive posledice
V konkretnem primeru se z izpodbijanim sklepom tožeča stranka razreši dolžnosti predsednice okrajne volilne komisije pred potekom mandata. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da bi po določbah ZVDZ, ki se nanašajo na imenovanje oziroma razrešitev predsednika okrajne volilne komisije, tožeča stranka tudi v primeru, če bi s tožbo uspela, ne mogla biti, če bi bil že imenovan novi predsednik, imenovana nazaj na mesto predsednice volilne komisije. Kar pomeni, da bi bila situacija, tudi v primeru uspeha v upravnem sporu, nepopravljiva. Vendar pa nemožnost ponovne vzpostavitve obstoječega pravnega razmerja sama po sebi še ne predstavlja težko popravljive škode, kot to zmotno meni tožeča stranka. Obstajati mora namreč tudi verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic, in to takšnih, ki grozijo tožeči stranki osebno. Po zakonu (ZVZD, 26. člen) je funkcija v volilnem organu in torej tudi funkcija predsednika okrajne volilne komisije častna. Z razrešitvijo s funkcije torej tožnica ni in ne more biti prizadeta eksistenčno in tega niti ne zatrjuje.
ZPOmK-1 člen 12, 12h, 12h/1, 12h/3. ZJA člen 21. ZJU člen 16.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - primernost kandidata - postopek imenovanja - natečajna komisija
Ureditev v ZJA je z ozirom na določbe ZJU posebna v tem, da se po izvedenem javnem natečaju izda odločba (in ne sklep) o izbiri in da zoper odločbo (o izbiri) ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Kar z ozirom na 12.h člen ZPOmK-1 pomeni, da v primeru javnega natečaja za direktorja AVK odločbo o izbiri izda minister, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru, in ne morda natečajna komisija, kot to velja po določbah ZJU. To pa hkrati pomeni, da mora odločba o izbiri, ki jo izda minister, vsebovati razloge za odločitev, saj je le v tem primeru mogoče učinkovito uveljavljati (pri)tožbene razloge v smislu določb ZJU in s tem ugovore, ki se nanašajo na izvedbo javnega natečaja in na sprejeto odločitev. Teh in takšnih (vsebinskih) razlogov za odločitev pa izpodbijana odločba ne vsebuje, saj se v obrazložitvi zgolj splošno povzame potek izbirnega postopka in končna ocena izbranega kandidata s strani Komisije, ni pa pojasnjeno, ali in na kakšen način izbrani kandidat izpolnjuje pogoje za direktorja AVK in v čem se odlikuje z ozirom na ostale tri kandidate, ki so bili s strani Komisije ocenjeni kot primerni.
Po 4. alinei tretjega odstavka 12.h člena ZPOmK-1 je za direktorja lahko imenovana samo oseba, ki je strokovnjak za varstvo konkurence in ima domače in/ali mednarodne izkušnje s tega področja (zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni literaturi in druge oblike strokovnega udejstvovanja na področju varstva konkurence). Zahteva se torej strokovnost in hkrati izkušnje s specifičnega področja dela Agencije, t.j. s področja varstva konkurence, oboje pa mora kandidat, ker gre za pogoj, izpolnjevati in izkazati že ob prijavi na natečaj. Določeno je tudi, za kakšne izkušnje (zlasti) gre, oziroma na kakšen način se zahtevane izkušnje izkaže. Zato ni dovolj izjava kandidata, da je strokovnjak s področja varstva konkurence in da ima zahtevane izkušnje, temveč morajo biti le-te, ne le kot delovne, temveč kot specifične strokovne izkušnje s področja varstva konkurence, razvidne iz podatkov, navedenih v prijavi ter iz prijavi priloženih listin. Da bi bila prijava izbranega kandidata v tem smislu preizkušena ter ugotovljeno, da izbrani kandidat sporni natečajni pogoj strokovnosti izpolnjuje, iz izpodbijane odločbe ni razvidno.
preuranjena tožba - zavrženje tožbe - poseg v pravico ali osebno korist - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
Imenovanje članov v Svet Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji ne pomeni odločanja o materialno pravni pravici bodisi predlagateljev bodisi predlaganih članov sveta fundacije. Iz ZLPLS namreč ne izhaja, da je biti imenovan za člana sveta te fundacije kandidatovo materialno pravno upravičenje, če izpolnjuje pogoje, prav tako pa pravica organizacij, da predlagajo člane, ne pomeni tudi njihove pravice do imenovanja predlaganega kandidata, zaradi česar bi jo bilo mogoče varovati pred sodiščem.
Ker v konkretnem primeru postopek imenovanja še ni zaključen, saj po njenih navedbah predlog še ni bil posredovan v Državni zbor RS, je tožba preuranjena, kar je razlog za zavrženje tožbe po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po mnenju sodišča v postopku izvolitve ni možno izpodbijati aktov, ki so izdani v vmesni fazi, pred zaključkom postopka.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3, 92. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2, 17, 17/2.
sodni izvedenec - razlogi za razrešitev - sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - redno opravljanje dolžnosti cenilca
Standard skrbnosti izvedenca je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Dokazno breme ravnanj, ki izražajo vestnost v delovanju in komuniciranju sodnih izvedencev in cenilcev s sodiščem oziroma organom, ki mnenje naroči, izhaja iz ZS in Pravilnika ter je v vsakem primeru, glede na dikcijo Pravilnika, na strani izvedencev. Zato bi bilo po mnenju sodišča utemeljeno pričakovati od tožnice, da dokazljivo (pisno) poskrbi za zatrjevani komunikacijski problem, česar pa očitno ni storila.
sodnik - imenovanje na sodniško mesto - Sodni svet - prosti preudarek - smiselna uporaba določb ZUP
Sodni svet ni dolžan izbrati kandidata, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje za razpisano sodniško mesto. Odločitev je torej stvar njegove presoje, ta pa mora biti sprejeta po z zakonom določenem postopku in na podlagi z zakonom določenih kriterijev.
V postopkih odločanja Sodnega sveta o izbiri ne gre za odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč gre za posamezni akt oblastne narave, ki ima značaj javno pravne stvari, v zvezi s katero se ZUP uporablja le smiselno (4. člen ZUP).
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - razlogi za razrešitev - nevestno opravljanje dela
Komisija je v svojem mnenju dovolj obrazložila, zakaj tožnica ni ravnala v skladu s pravili stroke. Minister ni imel nobenega razloga, da bi lahko tako mnenje zavrnil, saj ni nerazumno. Prav tako ni razloga, da bi se lahko oporekalo strokovnosti članov komisije. Komisija je ugotovila, da so cenitvena poročila deloma neustrezna oziroma pomanjkljiva, navedla je tudi razloge za tako ugotovitev in nadalje je tudi navedla, da so deli citiranih cenilnih poročil povsem v neskladju s pravili stroke ter da so dodatki k cenilnim poročilom narejeni povsem laično in v njih navedeni napačni zaključki. Torej iz tega izhaja, da je lahko tožena stranka na podlagi tega mnenja sklepala, da tožnica svojega dela ni opravila vestno.
državni pravobranilec - akt o imenovanju - merila za izbor
Po določbah ZDPra gre pri imenovanju državnega pravobranilca za izbirno pravico. Imenovanje pravobranilca je v pristojnosti Vlade RS. V navedenem postopku ima minister za pravosodje predlagalno pravico, in sicer za vsako razpisano mesto predlaga enega kandidata. V postopku sodeluje tudi generalni državni pravobranilec, ki oblikuje mnenje o vseh prijavljenih kandidatih in navede kandidata, ki ga šteje za najustreznejšega. Pri tem pa na navedeno mnenje minister za pravosodje ni vezan, prav tako vlada ni dolžna imenovati predlaganega kandidata. Vlada RS torej odloča na podlagi pravice do lastne presoje.
državni pravobranilec - prenehanje funkcije - razlogi za prenehanje funkcije
V pristojnosti generalnega državnega pravobranilca je, da predlaga razpis prostega mesta državnega pravobranilca - tudi v primeru poteka mandata posameznemu pravobranilcu. Kolikor pride do razpisa, se namreč postopek opravi v skladu z določbami ZDPra, ki urejajo pogoje in postopek imenovanja. Gre torej za drug, samostojni postopek. V tem postopku pa lahko kandidira tudi tožnica. Ponovno imenovanje namreč državnemu pravobranilcu ni zagotovljeno, temveč se lahko le poteguje za navedeno funkcijo, in sicer pod enakimi pogoji kot drugi prijavljeni kandidati.
razrešitev direktorja zavoda - razlogi za razrešitev - nevestno opravljanje dela - motnje pri delovanju organa
Sodišče ugotavlja, da je bila tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa o razrešitvi, na podlagi določbe tretjega odstavka 38. člena ZZ, dana možnost seznanitve in izjave o razlogih za razrešitev, torej je tožena stranka to posebno postopkovno določilo formalno upoštevala. Ni pa se opredelila do navedb v tožnikovem odgovoru, ki jih uveljavlja tudi v tožbi in ki se nanašajo na nujnost sprejetja sporne odredbe. Sodišče opozarja, da so postopkovna pravila, s katerimi se stranko pred izdajo odločitve seznani z razlogi, namenjena aktivni udeležbi stranke v postopku, torej ji je dana možnost vplivati tako na procesno kot materialno pravno pravilno odločitev. Ker tožena stranka do tožnikovih navedb ni zavzela stališča, sodišče meni, da ni v celoti sledila postopkovnemu pravilu iz določbe tretjega odstavlja 38. člena ZZ, te napake pa z morebitnimi kasnejšimi pojasnili v odgovoru na tožbo ne more sanirati.
Sodišče ugotavlja, da je bil postopek izveden skladno z določbami ZZ in ZUJIK, zato zavrača tožbeni ugovor, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen postopek in da je ta kršitev bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata.