sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - razlogi za razrešitev - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje - moralna neprimernost
Konkretni razrešitveni razlog ni vezan na obstoj pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, ki bi bilo storjeno v kakršnikoli zvezi s sodnim izvedenstvom, pač pa je pomembno le, da to dejstvo obstaja in da je sodni izvedenec posledično moralno neprimeren za nadaljnje opravljanje izvedenskega dela, ker bi to lahko škodovalo nepristranskemu ali strokovnemu opravljanju njegovega dela ali ugledu sodišča.
ZJA za razliko od ZJU ne predvideva izjeme za primer izpodbijanja sklepa o izbiri, temveč tako za izpodbijanje akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi, kot tudi za izpodbijanje odločbe o izbiri določa pristojnost komisije za pritožbe. Ta pristojnost je tako po jezikovni kot tudi po teleološki in sistemski (glede na ureditev v ZJU) razlagi 22. člena ZJA izključna. Zoper akte, izdane v postopku imenovanja direktorja javne agencije, je tako mogoče vložiti le ugotovitveno tožbo v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1.
Tožnica v obravnavani zadevi, z izpodbojno tožbo svojega pravnega položaja v nobenem primeru ne more izboljšati, zato nima pravnega interesa za tožbo. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZSICT člen 29, 29/1, 29/2, 30, 30/1, 30/2. ZS člen 89.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - nevestno opravljanje dela - pogoji za razrešitev
Neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost) sodnega tolmača predstavlja lažjo disciplinsko kršitev, za katero je predviden (zgolj) pisni oziroma javni opomin. Šele hujša nevestnost ali ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je sodnemu tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal delo sodnega tolmačenja predstavlja hujšo disciplinsko kršitev, za kar je najprej predvidena denarna kazen, zatem začasen odvzem licence in šele nato trajen odvzem licence - razrešitev - odvisno od teže kršitve in njenih posledic, povzročene škode, stopnje odgovornosti, prejšnjega dela in vedenja osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek.
Tožnici se ne očita kršitve predpisov o javnem naročanju, ampak opustitev dolžnih ravnanj v smislu ZintPK. Zato ni dovolj, da je bil postopek javnega naročila izpeljan pravilno, kar zatrjuje tožnica, ampak mora biti tudi meritorna odločitev o tem, komu bo javno naročilo oddano, sprejeta zakonito, torej skladno z ZIntPK, tako, da uradna oseba svoje funkcije ne uporabi za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Tožnik, kot direktor zavoda, ni ravnal skladno s predpisi in je nujna dela izvajanja gozdarske javne službe ustavil v nasprotju z njimi, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikovo ravnanje izkazuje zakonski dejanski stan iz tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ. Nadalje je s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzročil zavodu in s tem Republiki Sloveniji večjo škodo, s tem, ko je z nepravilnim delom ustavil izvajanje opravljanja del javne gozdarske službe in z nevestnim delom ob ugotovitvi, da bo izpadel del prihodkov zavoda ni takoj poskrbel za spremembo Programa dela in Finančnega načrta ZGT., s čimer je podan pogoj za njegovo razrešitev tudi po četrti alineji drugega odstavka 38. člena ZS.
Za odločanje o tožnikovi zahtevi za plačilo odškodnine zaradi prikrajšanja v izplačilu plače, sodišče v tem postopku nima podlage. V upravnem sporu sicer sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1). Take odločitve pa sodišče v tem primeru ni sprejelo. Sodišče je zato moralo v tem delu tožbo zavreči.
ZS člen 84, 84/3, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2, 92. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 29a.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Zakonodajalec je z uveljavitvijo obveznosti za sodne tolmače iz četrtega odstavka 84. člena ZS želel zagotoviti ohranitev ustrezne ravni strokovnosti in napredka tudi pri že zapriseženih sodnih tolmačih. Gre torej za obveznost tolmača in ne za obveznost ministrstva, da tolmače seznanja in obvešča o strokovnih izpopolnjevanjih. Niti ZS niti Pravilnik o sodnih tolmačih namreč toženi stranki ne nalaga dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti dolžnosti obveščanja sodnih tolmačev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, pač pa gre za obveznost sodnega tolmača, za katero mora poskrbeti sam.
Nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja (vrnitve na mesto direktorice in s tem ponovne zaposlitve) sama po sebi ne pomeni težko popravljive škode in ni razlog za avtomatično spreminjanje sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu.
Očitki v dopisu po vsebini predstavljajo pritožbene razloge, zato ni pomembno, ali je tožnik svoje pisanje tudi naslovil z besedo pritožba. Značaj vloge namreč določa njena vsebina, ne pa naziv, s katerim jo je označila stranka. Dejstvo, da je stranka vlogo poimenovala drugače kot vloge s takšno vsebino poimenuje zakon, ne predstavlja pomanjkljivosti vloge. Tožnik je torej zoper izpodbijani akt vložil pravočasno pritožbo, zato ni podlage za to, da bi sodišče tožbo zavrglo na podlagi sedme točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Zahteva, da bi morala biti ocena pisnega preizkusa obrazložena ali da bi morala natečajna komisija opredeliti metodologijo ocenjevanja, iz ZJU ali Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ne izhaja. Podrobna obrazložitev ocene pisnega preizkusa bi bila po naravi stvari potrebna, če bi imeli kandidati na voljo pravno sredstvo, s katerim bi se vsebinsko preverjala pravilnost ocenjevanja, vendar ne gre za tak primer. Sodna presoja pravilnosti ocenjevanja je namreč iz razloga, ker je ocenjevanje strokovno opravilo, zadržana. Sodišče se tako ne sme spuščati v strokovno delovanje različnih ocenjevalnih komisij, temveč je lahko predmet presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in pa presoja, ali ocenjevanje ni arbitrarno oziroma očitno nerazumno.
Upravni organ je ravnal zakonito, ko je presodil, da se je tožnica neupravičeno sklicevala na lastnost sodnega cenilca pri cenitvenih poročilih, v katerih je cenila stavbna zemljišča in gozd, čeprav glede na svoje imenovanje (sodni cenilec, imenovan za strokovno področje kmetijstva, podpodročji sadjarstvo in vinogradništvo) te pravice ni imela.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dejstvo, da je oseba pridobila pravico opravljati delo stalnega sodnega tolmača za določen jezik pred uveljavitvijo zakonske obveznosti predložitve dokazil o rednem strokovnem izpopolnjevanju, ne more biti razlog, zaradi katerega ji te obveznosti ne bi bilo treba izpolniti.
Iz določb petega odstavka 87. člena ZS v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 5. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih izhaja, da mora zaradi ugotavljanja pogoja strokovnega znanja in praktičnih sposobnosti za opravljanje izvedenskega dela kandidat toženki predložiti mnenje ustreznega državnega organa, zavoda oziroma strokovnega združenja ali druge institucije z obrazloženo oceno o njegovi strokovnosti in sposobnosti za posamezna strokovna področja in podpodročja za katera želi biti imenovan. Takšnega mnenja tožnik v obravnavanem postopku ni predložil, nadomestiti pa ga ne more z navajanjem svojih kompetenc in sklicevanjem na poklicne standarde.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 2.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard
Toženka ni napolnila pravnega standarda z vseh vidikov tožnikovega položaja sodnega izvedenca, saj tožnikovih ravnanj, ki sicer kažejo, da v konkretnem primeru njegovo delo ni bilo skladno z dolžno skrbnostjo, ki jo mora pokazati pri svojem delu izvedenca, ni postavila v kontekst tožnikovega siceršnjega opravljanja dela izvedenca. Da je treba za zapolnitev pravnega standarda konkreten primer ovrednotiti tudi z vidika tožnikovega siceršnjega dela, pa kaže tudi sedanja ureditev področja dela sodnih izvedencev, ki to vprašanje ureja bistveno mileje.
ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 36.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pogoji za razrešitev - dolžnost strokovnega izobraževanja - predložitev dokazil o strokovnem izobraževanju
Izvedenec mora za izpolnitev dolžnosti iz četrtega odstavka 84. člena ZS toženki predložiti dokazila, da se je za strokovno področje in podpodročje udeležil najmanj petih strokovnih izpopolnjevanj v petletnem obdobju. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik takšnih dokazil ni predložil, saj tega niti ne zatrjuje. Zato je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na citiranih določbah zakona.
razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - nova sistemizacija delovnih mest - ukinitev delovnega mesta - razlogi za premestitev - imenovanje javnega uslužbenca v naziv - razrešitev in imenovanje v naziv
Po stališču Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 111/2016, dikcija ZJU "premestitev na /…/ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev.
ZSPJS člen 13, 13/4. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2014) člen 44, 44/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1.
imenovanje v naziv - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - uporaba predpisa
Fleksibilnost v razlagi in uporabi določb o sistemizaciji delovnih mest v javnem sektorju terja kot korelat fleksibilnost pri razlagi in uporabi pravnih določb, s katerimi se urejajo pravice delavcev, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih. Pravno nevzdržno je stališče toženke, da so pravice javnega uslužbenca iz delovnega razmerja vezane izključno na pravno ureditev, katere izrecni naslovljenec je delodajalec. Po mnenju sodišča bi namreč ureditev področja sistemiziranja delovnih mest v državnih organih, ki dopušča in omogoča upoštevanje specifične vsebine nalog in pogojev, temu ustrezno terjala pravno ureditev pravic iz delovnega razmerja, ki navedene specifike upošteva. Zato bi po mnenju sodišča določb o personalni veljavnosti KPZSV ne bilo mogoče razlagati v pomenu, da absolutno in glede celotnega obsega pogodbe izključujejo delodajalce, ki niso zavodi v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, in tako tudi ministrstvo, in sicer glede na to, da je v sistemizaciji ministrstva predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga določa KPZSV.
Za tožnico glede vprašanja napredovanja v naziv velja in je treba uporabiti področni predpis, ki ureja pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov, oziroma predpis, ki ureja napredovanje v naziv zaposlenih v plačni skupini F, kar pa je v obeh primerih Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive.
državni tožilec - prenehanje državnotožilske funkcije - odločba vlade - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Posledica negativne ocene državnotožilske službe (prenehanje državnotožilske funkcije) nastopi šele z izdajo ugotovitvene odločbe, ki jo izda Vlada, zato mora biti ta ustrezno obrazložena, saj je le tako prizadeti osebi omogočeno učinkovito sodno varstvo.
akt zoper katerega je možen upravni spor - pojem upravnega akta - akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - imenovanje
Izpodbijani dopis, s katerim je toženka obvestila tožnico, da glede na zgolj eno vloženo prijavo na javni poziv za imenovanje predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic ne bo posredovala Vladi RS predloga za imenovanje tožnice na ta položaj, ne izpolnjuje pogojev za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu v smislu 2. člena ZUS-1. S tem dopisom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, ampak je bila tožnica (zgolj) seznanjena z odločitvijo državnega organa v zadevi imenovanja predsednika Komisije RS za varstvo pacientovih pravic (torej v kadrovski zadevi), kjer državni organ (toženka) ne nastopa kot nosilec upravne funkcije, ampak kot delodajalec. S tem pa tožnici ni bilo poseženo v njen pravni položaj, saj do imenovanja predsednika Komisije še ni prišlo. Povedano drugače: rezultat javnega poziva, ko toženka vladi ni posredovala predloga za imenovanje predsednika zaradi po njenem mnenju neuspelega javnega poziva, še ne pomeni odločitve o tožničini pravici ali pravni koristi. Tožnica sicer svojo pravico oziroma pravno korist izpeljuje iz dejstva, da je kot edina kandidatka (in ki tudi izpolnjuje vse pogoje) vložila prijavo za to mesto, vendar pa zakon (torej 64. člen ZPacP) toženki ne nalaga obveznosti posredovanja predloga za imenovanje predsednika Vladi RS (tudi ne v takem primeru, kot je obravnavani, ko je prispela na javni poziv le ena prijava), kar pa tudi pomeni, da se tožnica na to ne more sklicevati, saj to ni njena izključna pravica (tako tudi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018).
ZS člen 87, 87/1, 87/1-4, 89, 89/1, 89/1-2, 89/1-3, 89/1-4. ZUS člen 20, 20/3.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pravnomočno obsojena oseba - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - tožbena novota - vezanost upravnega organa na pravnomočno kazensko sodbo
Na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo je bil minister glede vprašanj, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost, pri ugotavljanju dejanskega stanja vezan (149. člen ZUP).
Navedbe v tožbi o tem, da tožnik ni ravnal v nasprotju s pravili znanosti in strokovnega znanja, proti svoji vesti in pristransko, ter zakaj, so nedopustne tožbene novote, ki jih sodišče ne sme upoštevati in nanje opreti odločitve.
ZZ člen 36, 36/2. ZRPSJ člen 21, 21/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4.
javni razpis - imenovanje direktorja javnega zavoda - obvestilo o izbiri - sodno varstvo - upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Iz določb ZZ in ZRPSJ izhaja, da je za imenovanje direktorja javnega zavoda Park Škocjanske jame pristojna vlada. Tožniku poslano obvestilo o izidu javnega razpisa oziroma priloženi sklep sveta javnega zavoda o izbiri kandidata, ki se vladi šele predlaga za imenovanje, zato ni akt, zoper katerega bi bilo mogoče sprožiti upravni spor oziroma na podlagi katerega bi (že) bilo mogoče zahtevati sodno varstvo.