razrešitev direktorja - predčasna razrešitev direktorja javnega zavoda - ureditvena začasna odredba - začasna odredba - zavrnitev izdaje začasne odredbe - težko popravljiva škoda ni izkazana
Po presoji sodišča izpodbijani akt o razrešitvi direktorice javnega zavoda ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, zato odložitev izvršitve ni mogoča in posledično ne izdaja začasne odredbe. Tudi sicer je bil izpodbijani sklep že izvršen, zato odložitev izvršitve ni mogoča tudi iz tega razloga.
Tožnica je v predlogu merila tudi na izdajo ureditvene začasne odredbe in je sodišče izvedlo tudi to presojo. Tožnica bi v tem primeru morala izkazati verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki pa je tožnica ni verjetno izkazala.
razrešitev člana sveta zavoda - razrešitev predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o razrešitvi predstavnika ustanovitelja v svetu zavoda ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj z izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo poseženo v materialnopravno določeno pravico, obveznost oziroma pravno korist tožnika. Predstavniki ustanovitelja namreč z delovanjem v svetu zavoda ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč interese ustanovitelja.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka - zahteva za oceno ustavnosti
Ni spora o tem, da je bila zoper tožnika pravnomočno uvedena preiskava zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja in je bila ministrica dolžna izdati izpodbijano odločbo in začasno ustaviti imenovanja posamezne osebe za upravitelja v novih zadevah.
napredovanje delavke v naziv - javni uslužbenec - kumulativno določeni pogoji
Ker morajo biti pogoji iz 5. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive izpolnjeni kumulativno, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zaradi neizpolnjevanja enega izmed zahtevanih pogojev za napredovanje, ni bila dolžna preverjati izpolnjevanja drugih pogojev.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - uradniško delovno mesto - naziv
Po oceni sodišča je jasno, na kakšni podlagi je organ sprejel odločitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za sporno imenovanje v naziv B. S tega vidika se izpodbijana odločba da preizkusiti in je po presoji sodišča pravilna. Morebitna kasnejša sprememba navedenega sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) pa ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.
ZRTVS-1 člen 26. ZUS-1 člen 2, 23, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6.
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - rok za vložitev tožbe - preuranjena tožba
Glede na nesporno dejstvo, da tožnikoma izpodbijana sklepa toženke z dne 28. 9. 2021 nista bila vročena pred vložitvijo njune skupne tožbe z dne 29. 9. 2023, je bila tožba tožnikov vložena preuranjeno. Nujnost kot razlog za vložitev tožbe pred vročitvijo izpodbijanih sklepov toženke (zaradi odločitve o začasni odredbi) ni zakonski razlog, ki bi ga lahko sodišče upoštevalo mimo določb ZUS-1 in preuranjene vložitve tožbe ne opravičuje niti ne vzpostavlja obstoja procesne predpostavke pravočasnosti tožbe iz 2. alineje prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
V konkretnem primeru prav tako ni sporno, da sta bila tožnika imenovana za člana Nadzornega sveta za mandatno obdobje, ki je poteklo že 26. 1. 2022. Zato predvsem glede na v tožbi postavljen tožbeni zahtevek po odpravi izpodbijanih sklepov, na katerega je na podlagi prvega odstavka 40. člena ZUS-1 vezano sodišče sodi, da si tožnika v obravnavani zadevi ne moreta (več) izboljšati svojega pravnega položaja (niti) z odpravo izpodbijanih sklepov toženke, saj se v pravni položaj tožnikov z izpodbijanima sklepoma ne posega (več) odkar jima je nesporno že 26. 1. 2022 potekel mandat. S tem pa ni (več) izkazan njun pravni interes za tožbo, kar je sicer eden izmed taksativno predpisanih formalnih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za njeno vsebinsko obravnavo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - ničnost odločbe
Za sprejem odločitve, kakršna je vsebovana v izreku izpodbijanega sklepa, je potrebna izrecna zahteva oziroma aktivno sodelovanje stranke, bodisi njen izrecen in nepreklicen odstop s funkcije člana Nadzornega sveta RTVS, bodisi prenehanje izpolnjevanja predpisanih pogojev za imenovanje (dosežena najmanj visokošolska izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj).
Med strankama v obravnavani zadevi ni niti sporno, da zahteve za postopek predčasne razrešitve člana Nadzornega sveta RTVS ni (bilo) in sploh ni bila nikoli podana, ne pred izdajo izpodbijanega sklepa in tudi ne pozneje.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - pooblaščeni inženir - predložitev dokazil
Tožnik bi moral skladno z določili ZAID, ki je pričel veljati 1. 6. 2018, do dne 1. 12. 2018 predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog (iz 3. točke 5. člena ZAID) in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Drugi odstavek 55. člena ZAID namreč določa, da mora posameznik, ki je vpisan v Inženirsko zbornico Slovenije, najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe ZAID predložiti navedena dokazila. V kolikor posameznik v navedenem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.
ZJU člen 83, 83/5. ZUS-1 člen 3, 36, 36/1, 36/1-4.
razrešitev - razrešitev direktorja - javni uslužbenec - razlogi za razrešitev - nekrivdni razlogi za razrešitev - akt politične diskrecije - procesne predpostavke za upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Vrhovno sodišče je s sklepom, X Ips 24/2016 z dne 29. 8. 2018, sprejelo stališče, da je funkcionarju, ki odloča o razrešitvi določene osebe na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, podeljeno pravno vsebinsko neomejeno pooblastilo za sprejetje odločitve, zato gre v primeru razrešitve položajnega uradnika za akt politične diskrecije, ki pa glede na 3. člen ZUS-1 ni upravni akt. Upravni akti namreč niso tiste odločitve, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti, in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - obrazložitev akta
V prvem odstavku 36. člena ZUJIK je določeno zgolj to, da direktorja imenuje ustanovitelj po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta, nič pa ni določeno, v kateri fazi postopka je potrebno to mnenje pridobiti. Zaradi tega tožena stranka ni kršila nobenega predpisa, ker je mnenje sveta zavoda pridobila po tem, ko je Komisija pri njenem prvem odločanju podala svoj prvi predlog.
Neutemeljena je tožbena navedba, češ da tožniku ni bila dana možnost, da bi občinski svet o njem glasoval. Občinski svet je glasoval o kandidatu, ki je bil s strani Komisije predlagan, torej o enem kandidatu. Komisija je tista, ki oblikuje predlog sklepa o imenovanju enega kandidata.
ZS člen 89, 89/1, 89/1-3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 2. URS člen 14.
sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard - načelo sorazmernosti - načelo enakosti
Razlaga 3. točke prvega odstavka 89. člena ZS, po kateri bi bilo vsako ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo izvedenca neredno delo in s tem razlog za razrešitev izvedenca, je tako v neskladju z ustavo. Ustavoskladna pa je razlaga, ki pri presoji upošteva težo storjene kršitve dolžne skrbnosti pri opravljanju izvedeniškega dela in izvedenčevo siceršnje delo. K takšni ustavoskladni razlagi zakona je zavezana tudi toženka.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - neizbira kandidata - strokovna usposobljenost kandidata - diskrecijska pravica - načelo enakosti - obvestilo - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje
Po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podlage, da sodišče izpodbijano obvestilo vsebinsko obravnava kot enoten akt, ki glede na ustaljeno sodno prakso predstavlja akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede obvestila o neizbiri, glede katerega po 36. členu ZZ ni predvideno samostojno pravno varstvo, za kar gre v obravnavani zadevi, se je sodna praksa že izrekla, da to ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Tako iz sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 63/2018 z dne 18. 4. 2018 med drugim izhaja tudi to, da ureditvi v ZZ in ZUJIK ne predvidevata sodnega varstva zoper odločitev o neizbiri. Kot edini akt, ki ga je mogoče izpodbijati pred sodiščem, je glede na stališče iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS v prvem odstavku 36. člena ZZ določeno obvestilo o izbiri, pri čemer neizbrani kandidat lahko uveljavlja sodno varstvo le v omejenem obsegu, to je glede bistvenih postopkovnih kršitev ali neizpolnjevanja pogojev na strani izbranega kandidata, kar pa ni obravnavani primer.
Tožnica je bila v Državno komisijo za splošno maturo imenovana ob upoštevanju zakonskih pogojev in Zakon o maturi določa poleg zakonskih pogojev za imenovanje tudi pogoje za razrešitev ter trajanje opravljanja te javne funkcije, torej gre za pravno vezane odločitve. To pomeni, da morajo biti tako pri imenovanju kot razrešitvi upoštevane pravne podlage in da je posamezniku, ki zatrjuje kršitev v postopku imenovanja ali razrešitve, treba priznati pravni interes za vložitev tožbe in (tudi) preizkus zakonitosti razrešitve. Tak akt ni izdan na podlagi politične diskrecije.
Izpodbijani akt je bil izdan v izvrševanju upravne funkcije zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, zato mora biti akt obrazložen.
Ker tožena stranka izpodbijanega sklepa o spremembi sklepa o imenovanju Državne komisije za splošno maturo, s katerim je razrešila tožnico kot dosedanjo predsednico in namesto nje imenovala novega predsednika, ni obrazložila, niti razlogi za tožničino razrešitev niso izhajali iz drugih aktov, sprejetih v odločanju tožene stranke, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev sodnega cenilca - nevestno opravljanje dela - pravni standard
Ker zakon ni podrobneje opredelil, kaj pomeni „(ne)vestno opravljanje svojih dolžnosti“, sodišče pojasnjuje, da navedeni pojem predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem primeru posebej. V luči sedaj veljavne ureditve, ki se, ob upoštevanju prvega odstavka 52. člena ZSICT, sicer ne uporablja za predmetni postopek razrešitve sodnega cenilca, ki je bil začet pred 1. 1. 2019, sodišče ocenjuje, da je treba pri zapolnitvi pravnega standarda „nevestnega dela“ upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
imenovanje v uradniški naziv - razrešitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto - premestitev na delovno mesto nižjega kariernega razreda
Dikcija drugega odstavka 84. člena ZJU "premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom" zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v ZJU, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Upravni organ mora zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal dela na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 18, 18/1. ZDT-1 člen 2, 4, 49. ZSS člen 4.a, 21, 21/7. ZDR-1 člen 44.
zastopnik javnega interesa - Državno odvetništvo - državni tožilec - plačni razred - uvrstitev v plačni razred
V primerih, ko je zakonodajalec razmejil čas imenovanja v naziv od premestitve na višje državno tožilsko mesto je treba uporabiti enako načelo, kot velja v delovnih razmerjih v zasebnem sektorju (44. člen ZDR-1), namreč da gre plača funkcionarju glede na uvrstitev v plačni razred od dneva premestitve na višje državno tožilsko mesto, ko torej funkcionar začne opravljati delo na vrhovnem državnem tožilstvu, ne pa že od vročitve oziroma od dokončnosti odločbe o imenovanju.
Če imenovanju sledi premestitev na višje državno tožilsko mesto, gre za drugačno situacijo, kot če premestitve na višje državnotožilsko mesto ni.
Sodna presoja zakonitosti glede ocenjevanja primernosti kandidatov na podlagi profesionalnih kriterijev je zadržana in je treba toženi stranki prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na strokovne kriterije, vendar pa je sodišče dolžno paziti na pravilnost in zakonitost poteka postopka ocenjevanja.
Pri postopkovni izvedbi posebnega preizkusa strokovnosti je prišlo do nepravilnosti, ki terjajo odpravo izpodbijane odločbe. Tožena stranka bi morala po Komisiji o posebnem preizkusu strokovnosti kot neuspešno oceniti tožnikov pisni del posebnega preizkusa strokovnosti in posledično ugotoviti neopravljen izid tega preizkusa strokovnosti s strani vseh članov Komisije, a tega ni storila, posledično brez tega ne bi smela zavrniti vloge tožnika za imenovanje za sodnega izvedenca.
ZFPPIPP člen 108, 108/2, 108/3, 109, 109/1, 109/1-2.
stečajni upravitelj - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja - oseba vredna javnega zaupanja
Pričakovanja javnosti (splošne in strokovne), pri opravljanju funkcije stečajnega upravitelja so vezana na njegove določene lastnosti, ki jih ni mogoče v celoti ločiti na njegove lastnosti kot fizične osebe ali tiste, ki jih izkaže pri opravljanju funkcije. Pogoj javnega zaupanja je določen v javnem interesu, z namenom varstva interesov upnikov v vseh postopkih zaradi insolventnosti, v katerih bi sodeloval konkretni upravitelj kot organ tega postopka, na drugi strani pa je usmerjen v krepitev instituta upravitelja in s tem ugleda vseh, ki v posameznih postopkih opravljajo naloge posebnega procesnega organa sodišča. Presoja vrednostnega standarda ni vezana na način končanja postopkov (dokončnost), ampak na presojo (možnosti) vpliva teh postopkov na opravljanje funkcije stečajnega upravitelja.
sodni izvedenec - začasna prepoved opravljanja dela - javna listina - pravica do izjave - ugovor retroaktivne uporabe zakona - zavrnitev tožbe
Pravilno je ugotovljeno odločilno dejstvo za izrek ukrepa začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenstva, da je zoper tožnika, ki je bil imenovan za sodnega izvedenca, uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti.
Zmotno je prepričanje tožnika, da ZSICT velja retroaktivno, saj je navedena pravna norma v času domnevne storitve kaznivega dejanja tožnika že obstajala, in sicer v enaki vsebini kot sedaj. Pri izdani odločbi gre za upravni ukrep, ki nima kaznovalne narave, saj je povezan z izpolnjevanjem v zakonu določenega javnopravnega pogoja za opravljanje funkcije izvedenca, zato tudi ni določen v predpisu s področja kazenskega prava.
V skladu z novejšo sodno prakso je treba v zvezi s sodnim varstvom pri razrešitvah oseb s funkcij ali vodstvenih položajev v organih ali osebah javnega prava s strani nosilcev oblasti, v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je zoper oblastveno odločitev o razrešitvi posameznika, ki je bil na tako funkcijo ali položaj imenovan ali izvoljen, z zakonom vzpostavljeno sodno varstvo. V takem primeru lahko ta oseba varuje v upravnem sporu svoj pravni interes, da v njeno opravljanje funkcije oziroma vodstvenega položaja ni nezakonito poseženo.
Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je prišlo do razrešitve članov agencije in tako nima vsebine, ki bi lahko bila predmet presoje zakonitosti in s tem predmet upravnega spora.