KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSC00085219
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 29. ZKP člen 201, 272, 272/2, 451, 451/1.
predlog za podaljšanje - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - pošten postopek - mladoletnik
Ustavno sodišče je poudarilo, da se prizadevanja sodišča za čim hitrejšo izvedbo postopka (čeravno zaradi izteka roka, do katerega bi smel po predhodnem sklepu trajati hišni pripor) ne smejo izteči v kršitev mladoletnikovih ustavnih in konvencijskih pravic ter ne smejo utemeljiti posega v mladoletnikovo pravico do izjave v postopku. Pravica do izjave je namreč povezana z obveznostjo sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta in se do bistvenih navedb v obrazložitvi odločbe decidirano opredeli.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2. ZUP člen 43, 44. ZOsn člen 52, 53, 76, 78, 100, 102, 102/2. URS člen 14.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokaz iz drugega postopka
Dokazi, ki so pridobljeni v drugih nekazenskih postopkih, je vendarle potrebno izločiti iz spisa, če so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
blagovna znamka - uporaba znamke - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - resna in dejanska uporaba znamke - Nicejska klasifikacija
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke se ne ocenjuje poslovni uspeh podjetja niti njegova poslovna strategija, zaščita blagovnih znamk pa tudi ni rezervirana samo za obsežno komercialno izkoriščanje znamk. Ponujanje izdelkov v katalogih na slovenskem trgu in prodaja izdelkov v slovenski spletni trgovini dokazuje resno in dejansko uporabo izpodbijanih znamk, čeprav toženka ni predložila računov prav za vse izdelke iz katalogov oziroma ponudbe v spletni trgovini.
Vprašanje subsumpcije blaga (za katerega je dokazana resna in dejanska uporaba) v (pod) razrede Nicejske klasifikacije je pravno vprašanje.
ZFPPIPP člen 47, 357, 357/1. ZArbit člen 26, 26/1. Odvetniška tarifa (2003) člen 7, 7/4.
stroški postopka - predlog stečajnega upravitelja - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - prevod vloge v tuj jezik - stroški prevoda - arbitražni postopek - gospodarska zbornica Slovenije - angleški jezik - nagrada odvetnika - povišanje nagrade - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - prevajalske storitve
Upraviteljica je z vlogo z dne 21. 3. 2025 dala predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka, in sicer za plačilo stroškov prevoda za vlogo v arbitražnem postopku, ki se vodi pred Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Arbitražni postopek, ki se je začel pred začetkom tega stečajnega postopka, poteka v angleškem jeziku, kar je v skladu s prvim odstavkom 26. člena ZArbit. Kot izhaja iz OT se za uporabo tujega jezika pri opravljanju storitev, pri obračunu storitev med odvetnikom in stranko, skupna vrednost storitve poviša za 100 % (četrti odstavek 7. člena OT). V konkretnem primeru to pomeni, kot izhaja iz pojasnila upraviteljice, da bi nagrada odvetnika za uporabo tujega jezika pri opravljanju storitev (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 3.800.000 EUR) pomenila povišanje nagrade za 9.000 točk, to je za 5.400 EUR. Ob primerjavi z višino stroškov za prevod vloge v višini 203,31 EUR, skupaj z DDV-jem 248,04 EUR, je odločitev upraviteljice, da se vloge dolžnika (tožene stranke v arbitražnem postopku) prevaja v angleški jezik po prevajalski agenciji (s čimer se zagotavlja pravilnost prevodov), v skladu z načelom ekonomičnosti oziroma načelom zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088358
ZPP člen 11, 286a, 286a/4, 286a/5. ZPOmK-2 člen 134, 134/3, 134/3-2. ZKme-1 člen 66, 66/1. Uredba Komisije (ES) št. 583/2009 z dne 3. julija 2009 o vpisu označbe v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Aceto Balsamico di Modena (ZGO)) člen 1. Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (2024) člen 26, 26/1, 26/1-a, 26/1-b, 26/1-c, 26/1-d, 26/7.
pravočasnost vloge - prekluzija - zaščitena geografska označba - uporaba zaščitene geografske označbe - posnemanje zaščitene geografske označbe - namigovanje na zaščiteno geografsko označbo - napačna in zavajajoča oznaka izvora - nelojalna konkurenca - posnemanje blagovne znamke - videz izdelka - dejansko poreklo blaga - zmeda potrošnika glede izvora blaga - zavajanje potrošnikov
Ni podana niti izjema, da obravnavano pozno tožnikovo izjavljanje (vloga, izročena na naroku) ne bi zavleklo spora, niti izjema, da se pritožnik pozno izjavlja brez svoje krivde, pač pa velja pravilo (načelnega pomena), da je vsako pozno strankino izjavljanje, ki sodišče sili v preložitev naroka, prepozno (oboje, pravilo in izjemi izhajajo iz petega v zvezi s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP).
Točke (a)–(d) prvega odstavka 26. člena Uredbe 2024/1143 vsebujejo stopnjevan seznam prepovedanih ravnanj.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti - trajanje izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - darilo, dano enemu od zakoncev - vlaganje v nepremičnino - adaptacija nepremičnine - nastanek nove stvari - nastanek nove nepremičnine zaradi investicij - sprememba identitete nepremičnine - izvedensko mnenje - nedovoljene pritožbene novote - stroški postopka
Nobenega dvoma v obravnavanem primeru ni, da zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni mogla nastati pred 25. 5. 1981, ker se je toženka takrat šele razvezala.
Ugotovitev sodišča prve stopnje o prenehanju zunajzakonske skupnosti pravdnih strank temelji na v pretežnem delu postopka skladnih trditvah strank, da je njuna zunajzakonska skupnost prenehala v decembru 2017.
Ni sporno, da je toženka sporno nepremičnino kupila oziroma plačala z denarjem iz različnih virov (prihranki, posojilo, darilo). S predložitvijo računa posredniškega podjetja je tudi izkazala, da je plačala provizijo za posredovanje pri nakupu obravnavane nepremičnine. Kar se tiče podarjene vsote denarja, toženki ni bilo treba zatrjevati oziroma dokazovati, da je šlo za darilo, ki je bilo namenjeno le njej, saj ji je bil denar podarjen pred začetkom zunajzakonske skupnosti. Dokazno breme, da je šlo tudi v tem primeru za darilo obema, je na tožniku, ki pa ga ni zmogel. Dokazni postopek je zanesljivo pokazal, da je bil nakup sporne premičnine samostojen projekt toženke in ne skupni projekt pravdnih strank.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj z vlaganji oziroma obnovitvenimi deli, ki znašajo manj kot polovico vrednosti nepremičnine (44,35%), ni nastala nova stvar, niti se z vlaganji ni spremenila identiteta obravnavane nepremičnine, kar je potreben pogoj za utemeljenost stvarnopravnega zahtevka, ki v obravnavanem primeru ni izpolnjen.
Celovita presoja razmerij med bivšima zunajzakonskima partnerjema in določitev deležev na skupnem premoženju ni odvisna le od razmerja sredstev, saj večine prispevkov zaradi njihove nepremoženjske narave ni mogoče točno določiti. Pomembna je tudi pomoč zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del in podobno. Zgolj višina osebnih dohodkov torej ni odločilna za presojo deležev na skupnem premoženju, temveč je pomembno, koliko dohodkov je bilo dejansko vloženih v skupno premoženje oziroma v ohranjanje skupnega premoženja, v financiranje skupnih potreb, vse v povezavi s skrbjo za družino in za upravljanje skupnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00085513
ZOPOKD člen 4, 4-3. KZ-1 člen 18, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/4, 227, 227/1, 227/2. ZKP člen 357, 357-4.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - opis kaznivega dejanja - čas storitve - enkratno ravnanje - prepovedana posledica - premoženjska korist - sukcesivno nastajajoča škoda - oprostilna kazenska sodba - pritožba državnega tožilca - pritožbeni postopek - tek zastaralnih rokov - zastaranje kazenskega pregona - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zavrnilna sodba na II. stopnji
Ob tem sodišče druge stopnje pripominja, da se glede na ugotovitev, da je kazenski pregon zoper obtoženo pravno osebo zaradi očitanega kaznivega dejanja zastaral, ni ukvarjalo s problematiziranim vprašanjem zadostne konkretizacije formalnega oziroma materialnega temelja odgovornosti pravne osebe v vloženi obtožnici; navedeno namreč v ničemer ne vpliva na jasno opredeljene časovne okoliščine določno opredeljenega izvršitvenega ravnanja povezanih subjektov, ključne za presojo obstoja potrebne procesne predpostavke dopustnosti pregona zoper gospodarsko družbo A. d.o.o.
Izvršitveno ravnanje, ki predstavlja po opisu v vloženi obtožnici temelj odgovornosti obtožene pravne osebe, je enkratno in točkovno opredeljeno goljufivo dejanje B. B. in obtožene pravne osebe, medtem ko je sukcesivno pridobivanje premoženjske koristi na strani obtožene pravne osebe A. d.o.o. na škodo navadnih upnikov v stečajnem postopku družbe D. d.o.o. v višini najmanj 683.909,28 EUR določno opredeljeno le kot predpisana prepovedana posledica očitanega kaznivega dejanja.
ZFPPIPP člen 321. SPZ člen 11, 11/2, 40, 60, 60/1. ZIZ člen 64, 64/1, 64/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - stečajna masa - unovčitev stečajne mase - rubež premičnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na premičninah - pridobitni način - posest - lastniški posestnik - najemna pogodba - register neposestnih zastavnih pravic - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - obligacijsko razmerje - izročitev stvari v posest
Temeljno določilo SPZ, ki se nanaša na pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, je 40. člen SPZ. V skladu s tem določilom se za prenos lastninske pravice zahteva: (1) veljaven pravni naslov, (2) sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, in (3) razpolagalna sposobnost prenosnika. Za uspešen prenos lastninske pravice morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji kumulativno. Z "drugimi pogoji, ki jih določa zakon" je po SPZ mišljen pridobitni način v ožjem pomeni besede. V zvezi s pridobitnim načinom je glede premičnin v prvem odstavku 60. člena SPZ kodificirano tradicijsko načelo, po katerem prenosnik pridobitelju stvar izroči v posest. Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik (drugi odstavek 11. člena SPZ).
Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kar je značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imela dolžnica premičnine v posesti na podlagi obligacijsko pravnega razmerja, torej kot najemnica poslovnega prostora (gostinskega lokala), ne kot njihova lastnica. Posledično je pravilna ugotovitev, da stečajna dolžnica nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso.
V primeru ugotovitve zlorabe procesnih pravic je potrebno stranki sodno varstvo odreči.
O zlorabi procesnih pravic govorimo takrat, kadar so podani vsi elementi zlorabe pravice, ter ko njen nosilec prestopi meje pravno zavarovanih upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Zloraba procesnih pravic je vedno podana v primeru, kadar gre za dolozno oziroma naklepno ravnanje stranke in mora biti izkazan sam namen stranke, da s svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico oziroma ravna v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Za zlorabo pravice je tudi značilno, da se stranka giblje v pravno priznanih mejah svoje pravice, vendar svojo pravico uresničuje z namenom nekomu drugemu škodovati in na način, ki je za drugega manj ugoden oziroma je v nasprotju s socialno funkcijo pravice. Pravica do sodnega varstva ni absolutna.
Cilj ravnanja pooblaščenca upnika ob vložitvi predloga za izvršbo ni zgolj uresničitev upnikove ustavne pravice do sodnega varstva s prisilno izterjavo njegovih preživninskih terjatev, temveč preseganje meje lastnega upravičenja in poseganje v pravico dolžnika s povzročitvijo nepotrebnih stroškov, ki nastanejo z vložitvijo vsakega predloga posebej za vsako posamezno preživninsko terjatev.
Pripadajoča nagrada za sestavo predloga za izvršbo oziroma ostali izvršilni stroški so logična posledica upnikove pravice, da svojo pravico do sodnega varstva uresničuje po pooblaščencu, vendar po podatkih spisa ne s ciljem nepotrebnega kopičenja stroškov in njihovega sprotnega poplačila za vsak preživninski obrok posebej, s čimer upnik nedvomno zlorablja institut izvršbe z namenom poviševanja odvetniške nagrade in uporablja vložitev predloga za izvršbo zgolj kot sredstvo z namenom doseči cilj, za katerega to sredstvo ni bilo zasnovano.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - objektivna okoliščina - delovno mesto pri delodajalcu
Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.
Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo (2024) člen 1, 2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2, 39, 39/1.
plačilo za izvedensko delo
Sodišče se je pri odločitvi sklicevalo na Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo. Sklep v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za priznanje 30 % zvišanega plačila za podajo izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085788
URS člen 156. ZZK-1 člen 8, 10, 10/2, 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 243, 243/6. SPZ člen 6, 257, 260. ZPP člen 184, 444. ZIZ člen 174.
izbrisna tožba - stavbna pravica - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - nedoločen čas - zaznamba - hipoteka na nepremičnini - davčni dolg - vrstni red - kolizija med hipoteko in stavbno pravico - sprememba tožbe - redni postopek - spor o nepremičnini - pravni interes za vložitev izbrisne tožbe - prednostno načelo - vknjižba - neveljavna vknjižba - pravna praznina - ustavno skladna razlaga - vezanost na Ustavo in zakon - zahteva za oceno ustavnosti - teleološka razlaga zakona - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
Drži, da sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo katastrske občine št. X, vendar pa ne drži, da izrek sodbe sodišča prve stopnje zato ni izvršljiv. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je vpis zaznambe spremembe pri izvedeni pravici, ki je v zemljiški knjigi vpisan z ID omejitve 000 neveljaven in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ga izbriše. S tem je sodišče prve stopnje določno označilo sporni predmet, to je izbris zaznambe, ki ima unikatni identifikator ID zaznambe pri izvedeni pravici št. 000 v zemljiški knjigi, kot tudi izhaja iz rednega izpiska iz zemljiške knjige (priloga A1). Na podlagi takšne oznake bo zemljiška knjiga lahko izbrisala zaznambo pri izvedeni pravici.
Določilo 243. člena ZZK-1 je sicer res jasno določa, da se z izbrisno tožbo izpodbija "vknjižba določene pravice." Povedano drugače, predmet izbrisne tožbe so (samo) vknjižbe, čeprav ZZK-1 že v 6. odstavku istega člena napravi izjemo glede zaznambe nadhipoteke. Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oziroma predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisujejo z zaznambo (drugi odstavek 27. člena ZZK-1). Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. člen ZZK-1). Višje sodišče pa opozarja, da sodna praksa ne izhaja iz stroge jezikovne razlage zakona, ampak se usmerja v presojo, ali posamezen vpis pomeni vpis pravice (po vsebini torej vknjižbo) ali ne (namenska razlaga zakona). Vrhovno sodišče je že dovolilo izbrisno tožbo zoper zaznambo izvršbe in tudi zoper poočitev, saj je presodilo, da je šlo po vsebini za vknjižbo.
Zato dejstvo, da je sodišče z zaznambo omogočilo toženi stranki dejansko vknjižbo (nadaljnjega) imetništva stavbne pravice, tožeči stranki ne preprečuje izpodbijanja takšnega vpisa zaznambe z izbrisno tožbo.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima "podaljšanje" stavbne pravice učinek, kot če bi se stavbna pravica ustanavljala povsem na novo in se mora posledično tudi v zemljiški knjigi vpisati povsem na novo, torej kot vknjižba pravice in ne napačno, kot je storilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, kot zaznamba dejstva pri izvedeni stvarni pravici.
Za ponovno ustanovitev veljajo enaka pravila kot za prvo ustanovitev stavbne pravice. Potrebna je pogodba o ponovni ustanovitvi kot pravni naslov ter zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo kot razpolagalni posel in pridobitni način. Kakršnokoli "tiho" podaljšanje ni mogoče.
ZINDPP člen 2, 3, 3/1. ZPIZ-2 člen 100, 100/5. URS člen 14.
izplačilo - dodatek za pomoč in postrežbo - slepota
Opredelitev osebe kot slepe se presoja po medicinski definiciji, ki jo je sprejel Zdravstveni svet na podlagi predloga Razširjenega strokovnega kolegija za oftalmologijo in je povzeta po Svetovni zdravstveni organizacija (WHO), ter se ne upošteva funkcionalen kriterij. Tožnik ne spada v kategorijo slepih, temveč slabovidnih oseb, saj vidna ostrina ni bila nikoli nižja od 5 % oziroma od 0,05. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z izvedencem tiflopedagogom, ki bi ugotavljal obstoj funkcionalne slepote pri tožniku. Ker je sodišče pridobilo mnenje dveh specialistk za oftalmologijo in se je utemeljeno oprlo na stališče, da je za presojo slepote relevantna le medicinska klasifikacija, ni bilo potrebe za postavitev izvedenca tiflopedagoga (specialni pedagog, ki pridobi izobrazbo na Pedagoški fakulteti), ki je vključen v multidisciplinarno obravnavo oseb s slepoto in slabovidnostjo in se ukvarja s prilagoditvijo okolja (uči jih hoje z belo palico, tipkanja, brajlice).
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisni opomin - opredelitev kršitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, so neutemeljeni in nedokazani.
II. kategorija invalidnosti - telesna okvara - preostala delovna zmožnost - poklicna rehabilitacija - starostna meja
Pri tožniku še obstoji preostala delovna zmožnost, ki bi predstavljala podlago za poklicno rehabilitacijo za usposobitev za nadaljnje organizirano delo, če tožnik ne bi bil starejši od 50 let. Ker gre za tožnika, ki je starejši od zakonsko določene starosti, mu zakon z invalidsko upokojitvijo nudi varstvo. Tožnik, ki presega zakonsko določeno starost, je bil utemeljeno invalidsko upokojen.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 19, 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 46, 46/1, 48, 48/1.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - stvarno pristojno sodišče - premoženjskopravni spor - gospodarski spor - odvetnik kot stranka v postopku - pristojnost okrajnega sodišča
Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic. Glede na takšno opredelitev odvetništva pa odvetnik, ki opravlja svoj poklic individualno, nima statusa samostojnega podjetnika posameznika. Odvetnik ne opravlja gospodarske dejavnosti v tem pomenu, zato v primeru, če gre za pravdo, ki se vodi med odvetnikom in pravno osebo in gre za razmerje iz opravljanja odvetnikove storitve, ne gre za gospodarski spor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085580
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage - sodna praksa SEU - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji odločbo SEU C-287/22, s katero je to podalo razlago Direktive 93/13 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode. Glede na razlago sodbe C-287/22 pomeni uresničitev polnega učinka meritorne odločbe le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo. Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno in ki že sam po sebi vključuje različne negativne posledice na premoženjskem in nepremoženjskem področju, ob lojalni razlagi ustreza pravnemu standardu težko nadomestljive škode.
V obravnavanem sporu, ki je potrošniški spor, je sodišče prve stopnje pogoje za izdajo začasne odredbe po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ presojalo v duhu nacionalne zakonodaje, ne da bi pri tem vsebinsko (čeprav se je nanje sklicevalo) upoštevalo pravo EU, zavezujočo odločbo SEU in načelo lojalne razlage.
regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF
Ob lojalni razlagi, kot jo nalaga sodba SEU C-287/22, pogoje za izdajo začasne odredbe z odložitvijo plačevanja obrokov predstavljajo a) verjetnost obstoja terjatve na ničnost pogodbe ali vsaj, da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov in b) kadar je le z odložitvijo mogoče zagotoviti polni učinek odločbe o ničnosti nepoštenih pogojev.
Za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost. Zahteva se torej verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje.