ZFPPIPP člen 321. SPZ člen 11, 11/2, 40, 60, 60/1. ZIZ člen 64, 64/1, 64/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - stečajna masa - unovčitev stečajne mase - rubež premičnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na premičninah - pridobitni način - posest - lastniški posestnik - najemna pogodba - register neposestnih zastavnih pravic - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - obligacijsko razmerje - izročitev stvari v posest
Temeljno določilo SPZ, ki se nanaša na pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, je 40. člen SPZ. V skladu s tem določilom se za prenos lastninske pravice zahteva: (1) veljaven pravni naslov, (2) sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, in (3) razpolagalna sposobnost prenosnika. Za uspešen prenos lastninske pravice morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji kumulativno. Z "drugimi pogoji, ki jih določa zakon" je po SPZ mišljen pridobitni način v ožjem pomeni besede. V zvezi s pridobitnim načinom je glede premičnin v prvem odstavku 60. člena SPZ kodificirano tradicijsko načelo, po katerem prenosnik pridobitelju stvar izroči v posest. Domneva se, da je lastniški posestnik premičnine njen lastnik (drugi odstavek 11. člena SPZ).
Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kar je značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imela dolžnica premičnine v posesti na podlagi obligacijsko pravnega razmerja, torej kot najemnica poslovnega prostora (gostinskega lokala), ne kot njihova lastnica. Posledično je pravilna ugotovitev, da stečajna dolžnica nima premoženja, ki bi spadalo v stečajno maso.
delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - rok za izplačilo - materialni zakonski rok - odlog delitve solastne stvari - nepodaljšljiv rok
Skladno s sodno prakso je delitev mogoče odložiti, kadar je podan močnejši interes enega solastnika, da se stvar ne razdeli, ob nadaljnji predpostavki, da so objektivne ali subjektivne okoliščine prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem. Tako ni mogoče upoštevati okoliščin, za katere ni verjetno, da se bodo kmalu oziroma v treh letih spremenile tako, da bo interes stranke bolj upošteven ali varovan. Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec od začetka nepravdnega postopka nekatere hipoteke že uspel izbrisati, ne izkazuje prehodnosti ovir za kreditiranje, s tem, da v pritožbi navaja, da nekatere hipoteke še niso ugasnile.
kršitev konkurenčne klavzule - specifična znanja - odškodninska odgovornost delavca
Toženec je pri delu za tožnico pridobil specifična tehnična znanja o konstrukciji specialnih kontejnerjev, ki je varovano s konkurenčno klavzulo. Znanje toženca je treba presojati z vidika posebnega pomena, ki ga ima za dejavnost tožnice.
Za kršitev gre tudi takrat, ko delavec opravi le del dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu.
ZDR-1 člen 6, 6/2, 67, 67/2, 126, 126/2. ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
plačilo iz naslova uspešnosti poslovanja - bolniška odsotnost delavca - prepoved diskriminacije - prisotnost na delovnem mestu - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Delodajalec mora upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZDR-1 pri plačilu za poslovno uspešnost zagotoviti delavcem enako obravnavanje glede na osebne okoliščine. Določilo podjetniške kolektivne pogodbe, da se odštevajo dnevi, ko je bil zaposleni odsoten z dela zaradi bolniške odsotnosti, pomeni, da je takšen zaposleni pri odmeri plačila za poslovno uspešnost na podlagi zdravstvenega stanja obravnavan manj ugodno kot delavci, ki niso bili bolniško odsotni (neposredna diskriminacija).
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2. ZUP člen 43, 44. ZOsn člen 52, 53, 76, 78, 100, 102, 102/2. URS člen 14.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokaz iz drugega postopka
Dokazi, ki so pridobljeni v drugih nekazenskih postopkih, je vendarle potrebno izločiti iz spisa, če so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
izvršba na nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi - učinkovanje zaznambe izvršbe - učinkovanje hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, zaznamba izvršbe pa ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Iz teh določb sicer res ni izrecno razvidno, da hipoteka učinkuje od dne prejema obvestila izvršilnega sodišča, vendar pa navedeno izhaja iz splošne določbe 5. člena ZZK-1, po kateri vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - predpostavke za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
Kumulativno predpisani predpostavki verjetno izkazane terjatve ter nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za odpravo izpodbijanih odločb že v tej fazi postopka nista izpolnjeni.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - določna opredelitev terjatve kot predmeta izvršbe - zavrženje predloga za izvršbo
Na podlagi določb 40. člena ZIZ mora upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, med drugim, navesti dolžnikovo obveznost (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ) in predlogu za izvršbo priložiti izvršilni naslov (peti odstavek 40. člena ZIZ). V skladu z načelom stroge formalne legalitete sme sodišče izvršbo dovoliti le za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz izvršilnega naslova (17. člen ZIZ). V ta namen mora zato ob dovolitvi izvršbe opraviti preizkus, ali terjatev, ki jo uveljavlja upnik, ima podlago v izvršilnem naslovu. Sodišče druge stopnje na načelni ravni soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da lahko sodišče preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom opravi le, če je terjatev (dolžnikova obveznost) v predlogu za izvršbo opredeljena tako, da takšen preizkus omogoča. Vendar pa ob tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na vsebino predloga za izvršbo in vsebino izvršilnega naslova zmotno zaključilo, da v obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je, da so v izvršilnem naslovu stroški upnika odmerjeni v znesku 97,12 EUR in da bi bil upnik zakonske zamudne obresti od tega zneska upravičen zahtevati že od 31. 1. 2012 dalje, v predlogu za izvršbo pa je iz naslova terjatve izvršilnih stroškov uveljavljal le znesek 67,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2013 dalje. Vendar pa dejstvo, da je upnik v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo za izterjavo nižjega zneska izvršilnih stroškov, kot izhaja iz izvršilnega naslova, in za izterjavo obresti od poznejšega datuma, kot izhaja iz izvršilnega naslova, ne pomeni, da ni omogočen preizkus skladnosti terjatve, ki jo uveljavlja upnik, s terjatvijo, določeno v izvršilnem naslovu. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v predlogu za izvršbo v zvezi z izterjevano terjatvijo iz naslova stroškov natančno pojasniti, kako jo je obračunal, in da sicer preizkus predloga za izvršbo po uradni dolžnosti ni mogoč.
Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo (2024) člen 1, 2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2, 39, 39/1.
plačilo za izvedensko delo
Sodišče se je pri odločitvi sklicevalo na Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo. Sklep v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za priznanje 30 % zvišanega plačila za podajo izvedenskega mnenja.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 249.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - osebni pregled - izdelava izvida in mnenja
Sodna izvedenka je za osebni pregled upravičena do nagrade v višini 102,00 EUR, torej zgolj za osebni pregled, ki je trajal 70 minut. V okviru osebnega pregleda ni mogoče upoštevati vpisovanja anamneze in kliničnega statusa (kar naj bi trajalo 120 minut).
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - priliv denarnih sredstev na tekoči račun
Upnika utemeljeno uveljavljata, da je bilo nakazilo 28. 6. 2024 še znotraj enoletnega roka in tako niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem v povezavi s petim odstavkom 141. člena ZIZ.
ZPP člen 11, 11/1, 185, 185/1, 286, 328, 329, 329/1, 339, 339/2, 339/2-8, 363, 363/1, 363/3. URS člen 22, 23, 33. SPZ člen 92, 92/1, 92/2.
objektivna sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - načelo ekonomičnosti - nesklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - dopolnitev tožbe - razglasitev sklepa na naroku - vezanost sodišča na izdani sklep - pisna izdelava sklepa - popravni sklep - izvedba dokaza z zaslišanjem strank - pravica do izjave - darilna pogodba - odškodnina - parcelacija - vračilo - oporoka - sprememba elaborata - pasivna legitimacija
Od razglasitve dalje, je (bilo) sodišče prve stopnje vezano na izdani sklep. Zoper tak sklep je na podlagi 185. člena ZPP v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 363. člena ZPP dopustna pritožba, zato je sodišče prve stopnje moralo razglašeni sklep pisno izdelati, v katerem je v izreku zapisalo odločitev, ki je bila razglašena na naroku, v obrazložitvi pa je navedlo razloge za sprejeto odločitev. Sklep (oz. sodbo in sklep) je vročilo pravdnima strankama. Načeloma velja, da so tudi stranke vezane na sklep od njihove razglasitve dalje, od tega pravila pa obstaja izjema, če je zoper sklep dopustna posebna pritožba in mora sodišče ustno izdani in razglašeni sklep še pisno izdelati in ga v prepisu dostaviti pravdnim strankam. V tem primeru učinkuje sklep šele od vročitve. Pisna izdelava in vročitev v tem primeru ne spadata k perfektuiranju sodnega dejanja, marveč sta potrebna za sprožitev drugih učinkov, kakor je na primer - tek pritožbenih rokov.
stroškovna odločitev - odločitev o stroških postopka v sodbi - popravni sklep - očitna računska napaka - potrebni pravdni stroški - ddv od nagrade pooblaščenca - obračun DDV - odvetnik kot davčni zavezanec
Sodišče prve stopnje je skupni seštevek vseh priznanih stroškov odmerilo na 1.110 EUR, kar predstavlja le seštevek priznanih odvetniških točk za opravljene storitve, brez upoštevanja materialnih stroškov in DDV, ki so bili toženki tudi priznani. Sodišče prve stopnje je zato za popravo očitne računske napake utemeljeno izdalo popravni sklep po 328. členu ZPP. Ne drži pritožbeno stališče, da gre za vsebinsko spremembo, ki je s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti. Prav tako ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
DDV je del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT in ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti.
ZVEtL-1 člen 50, 50/2. SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/4.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - stvarna služnost - spor med udeleženci - odločanje - negativna služnost
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1. Ta določa, da lahko sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 354, 354/1, 354/3.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - objektivna okoliščina - delovno mesto pri delodajalcu
Zasedenost delovnega mesta, na katerem bi v primeru reintegracije delavec opravljal delo, je ena od okoliščin na strani delodajalca za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Ta lahko prevlada nad delavčevim interesom po nadaljevanju delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisni opomin - opredelitev kršitev - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Vsi štirje očitki iz opozorila pred redno odpovedjo, da je tožnik s svojim ravnanjem kršil obveznosti iz delovnega razmerja, so neutemeljeni in nedokazani.
Sodišče prve stopnje je nasprotno tožbo pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP), ker tožeča stranka kot delodajalec po določbah ZDR-1 nima sodnega varstva za ugotovitev neobstoja delovnega razmerja. Spor o obstoju delovnega razmerja je predviden v določbi 18. člena ZDR-1, ki vzpostavlja zakonsko domnevo, da delovno razmerje obstaja, če so podani elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1 (t. i. domnevna baza), pravna podlaga za postavitev ustreznega zahtevka s strani delavca pa v skladu s sodno prakso izhaja iz določbe tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Odločitev o zavrženju nasprotne tožbe je pravilna tudi iz razloga, ker je med zahtevkoma iz tožbe in nasprotne tožbe podan položaj t. i. medsebojne litispendence. Medsebojna litispendenca pri nasprotni tožbi je enako kot siceršnja litispendenca negativna procesna predpostavka za tožbo. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (tretji odstavek 189. člena ZPP). Zahtevek v tožbi, da se ugotovi obstoj delovnega razmerja, izključuje nasprotni tožbeni zahtevek, da delovno razmerje ne obstaja. Ugoditev takšnemu tožbenemu zahtevku bi namreč samodejno pomenila, da nasprotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, in obratno, zavrnitev tožbenega zahtevka bi samodejno pomenila, da je utemeljen zahtevek po nasprotni tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.