DDV - dodatna odmera DDV - obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - izpolnjevanje pogojev
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računa, ker je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 45. člena ZDDV-1. Tožnik v postopku ni izkazal, da bi bila predpisana izjava iz 45. člena ZDDV-1 in 78. člena Pravilnika o DDV-1 predložena davčnemu organu. Sklicevanje, da naj bi se večkrat osebno zglasil pri davčnem organu in mu predložil med drugim tudi izjavo, ni z ničemer izkazano. Ker je bil račun izdan 29. 6. 2009, bi do tega dne morala oba, tako tožnik kot kupec kot tudi prodajalec (vsak zase) izjavo poslati davčnemu organu. Da bi to storila, tožnik v postopku ni uspel dokazati. Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani tožnika kot davčnega zavezanca.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/3.
institucionalno varstvo - plačilo storitev - oprostitev plačila - višja oprostitev - preživninska obveznost do drugih - povečani življenjski stroški zaradi izobraževanja
Stališče upravnih organov, da se stroški preživljanja in izobraževanja mladoletne hčere tožnice ne morejo upoštevati oziroma so upoštevani že pri določitvi meje socialne varnosti, po mnenju sodišča ni pravilno. Slednje bi namreč pomenilo, da preživljanje mladoletnega otroka, njegovo izobraževanje in premoženjska razmerja tožnice niso relevantne in da pravilno ugotovljena meja socialne varnosti sploh ne dopušča, da bi prišlo do uporabe možnosti, ki jo daje določba 31. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki pa je namenjena prav temu, da se vsak posamezni primer obravnava konkretno, ne le posplošeno.
ZIL člen 44, 44/1. Pravilnik o vsebini prijavljene znamke člen 3, 3/1.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Upravni organ svojo odločitev utemelji na neenakosti oziroma nepodobnosti prijavljenega znaka in znaka znamke tožnika, ki sta si po njegovi oceni toliko različna, da ni podana verjetnost zmede. Kot dominantni del je upravni organ pravilno štel pri prijavljeni znamki besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Gre namreč za kombinacijo dveh besed, ki sta sami zase precej opisni. Kombinacijo obeh besed njun pomen potencira; kot navaja upravni organ, pomeni, da gre za več kot dodatek oziroma za zelo pomemben dodatek.
Neutemeljeno tožnik uveljavlja širšo zaščito svoje znamke kot besedne znamke. Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni. Primerjana znaka si tudi vizualno nista zamenljivo podobna.
zastaranje davčne obveznosti - nastanek davčnega dolga - relativno zastaranje - absolutno zastaranje - pretrganje zastaranja
Izterjava davčnega dolga je možna šele, ko postane odmerna odločba izvršljiva. Kot podlago za izterjavo davčnega dolga iz naslova odmerne odločbe za dohodnino za leti 1994 in 1995 davčni organ pravilno navaja določbo drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, po kateri pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativno zastaranje). Iz listin upravnega spisa izhaja, da je odmerna odločba za dohodnino za leto 1994 postala izvršljiva 12. 4. 2005, odmerna odločba dohodnine za leto 1994 pa je postala izvršljiva 9. 9. 2004. Pri presoji zastaranja izterjave davčnega dolga je merodajen trenutek izvršljivosti glede na vročitev predmetne odmerne odločbe. Ob upoštevanju določb ZDavP-2 absolutno zastaranje izterjave davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 1994 in 1995 (rok 10 let, odkar je prvič začelo teči zastaranje) do izdaje izpodbijane odločbe 28. 12. 2009, še ni nastopilo. Relativno zastaranje izterjave davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 1994 pa tudi ni nastopilo, saj do izdaje izpodbijane odločbe (28. 12. 2009) še ni preteklo pet let.
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ člen 13, 13/4, 13/4-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 224.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - lokalna cesta - sofinanciranje obnove lokalne ceste - investicijska dokumentacija - podatki o upravljavcu investicije - nepopolna vloga
Investicijska dokumentacija, ki je del vloge tožeče stranke, ne vsebuje osnovnih podatkov o prihodnjem upravljavcu prijavljene investicije z žigi in podpisi odgovornih oseb, kar je vsebinska pomanjkljivost vloge in ne formalna pomanjkljivost, ki bi se jo dalo odpraviti z njeno dopolnitvijo.
ZKme-1 člen 120, 174, 175. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 23.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vračilo prejetih sredstev
Zmanjšanje dejanske rabe površin je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, zato tožeča stranka v tem delu neutemeljeno ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Iz listin upravnega spisa ni razvidno, da bi tožeča stranka zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o njeni pritožbi z dne 3. 8. 2010, vložila pravočasno pritožbo, niti tega stranka ne zatrjuje. Iz navedenega razloga je sodišče v skladu z določbo 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo moralo zavreči kot prezgodaj vloženo.
ZVis člen 75. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija člen 4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 221. ZUP člen 68.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - rok za oddajo vloge - uporaba ZUP - materialni rok
V postopku javnega razpisa gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, ki je sicer značilnost upravne zadeve. Zato se določbe ZUP uporabljajo le smiselno.
V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZUP glede pravočasnosti oddaje vloge. Pri predmetnem roku iz javnega razpisa gre za materialni prekluzivni rok, ki ga na podlagi pooblastila iz Zakona o visokem šolstvu, Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije izrecno določa javni razpis. To je rok, v katerem mora prijavitelj uveljavljati svojo materialno pravico do sofinanciranja doktorskega študija.
zavrženje tožbe - dokončen upravni akt - sodniška plača - uvrstitev v plačni razred
Tožnica je zoper sporno odločitev predsednika sodišča vložila pritožbo pri Sodnem svetu, slednji pa je o njeni pritožbi odločal na 42. seji dne 26. 5. 2011. Predmetna tožba je bil vložena februarja 2011, kar pomeni, da je tožnica tožbo vložila zoper akt, ki še ni postal dokončen, kar pomeni, da je bila v konkretnem primeru tožba na vložena prezgodaj, zaradi česar jo je moralo sodišče, ob upoštevanju podatka, da je tožnica sledila določbi 25. člena ZSS in 5. alinei prvega odstavka 28. člena ZS, zavreči.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.
Ministrstvo redno spremlja gibanje cen kmetijskih zemljišč na podlagi podatkov iz ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo lastniki zemljišč pri upravnih enotah v skladu z ZKZ in na podlagi analize teh podatkov ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, zato je navedeno zadostna razlaga za pravilno uporabo izhodiščne vrednosti 3,94 DEM na m² zemljišča. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije v 5. členu namreč nalaga toženi stranki zgolj dolžnost spremljanja gibanja tržnih cen in šele v primeru ugotovitve drugačnih gibanj cen, ustrezno predpisno ukrepanje.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - vrednost spornega predmeta - obrazložitev odločbe
Za nagrade postavljenih in dodeljenih odvetnikov, ki se po ZOdvT določajo glede na vrednost predmeta (kot v obravnavanem primeru), ta v 36. členu nad vrednostjo predmeta 3.000 EUR določa nižje nagrade, kot jih za izbrane odvetnike glede na vrednost predmeta določa 12. člen ZOdvT. Namen nižjih nagrad za dodeljene in postavljene odvetnike je znižanje finančnih sredstev, ki iz naslova BPP in zastopanja po uradni dolžnosti bremenijo državni proračun.
Priznanje stroškov zastopanja je vezano na obseg dodeljene BPP. Ker je tožnik priglasil stroške za izdajo začasne odredbe in materialne stroške v večjem znesku, kot so mu bili priznani, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega akta sicer pomanjkljiva, ker ni bil izrecno v izreku del stroškovnega zahtevka zavrnjen, torej je v nasprotju z določbo 214. člena ZUP, vendar navedena kršitev ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 365/2, 366.
carina - carinski nadzor - preverjanje zaključka tranzitnega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolg
V zadevi ni sporno, da je v obravnavani tranzitni deklaraciji kot rok za izpolnitev obveznosti iz tranzitnega postopka in za predajo blaga namembnemu carinskemu uradu določen 8. 4. 2009. Sporno tudi ni dejstvo, da tožeča stranka po prejemu poziva carinskega urada z dne 9. 4. 2009, le-temu v odrejenem roku ni posredovala zahtevanih dokumentov o tem, da se je postopek končal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in podatkov v spisih pa izhaja, da se je organ za naknadno preverjanje zaključka tranzitnega postopka odločil prav zaradi velike razlike med datumom, ko bi blago moralo biti predloženo namembnemu carinskemu organu (8. 4. 2009), in datumom predložitve tega blaga po aplikaciji za spremljanje tranzitnih postopkov NCTS (24. 6. 2009). Ob upoštevanju navedenih dejstev, carinski urad v določbah 92 (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti in 365 (2) Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, ni imel pravne podlage za to, da bi kot dan, ko je bil tranzitni postopek po obravnavani tranzitni deklaraciji končan, štel datum 24. 6. 2009.
Odločitev prvostopenjskega upravnega organa ne temelji le na uporabi neustavnih določb ZGO-1, saj je organ preizkusil tudi druge razloge, s katerimi je tožeča stranka z namenom varstva svojih pravnih koristi utemeljevala pravico udeleževati se postopka izdaje spornega gradbenega dovoljenja in ki bi zahtevali, da ji mora upravni organ (drugi odstavek 229. člena ZUP) priznati pravico do udeležbe v tem postopku. Upravni organ je pravilno ugotovil, da predvidena gradnja kablovoda ni bila predmet postopka izgradnje gradbenega dovoljenja za izgradnjo predmetnega bencinskega servisa in da sta postopek izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo tega servisa ter uporabnega dovoljenja in gradbenega dovoljenja za izgradnjo 20 kW daljnovoda povsem samostojna upravna postopka, ki se v celoti vodita ločeno in zato tudi ni jasno, kako bi različni dogovori, ki so jih imeli investitorji pred pridobivanjem gradbenih dovoljenj, vplivali na sam potek izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo daljnovoda.
Procesne predpostavke, ki jih določa zakon za vložitev tožbe zaradi molka organa, ob vložitvi tožbe v delu, ki se nanaša na izrek gradbenega dovoljenja za ničnega, niso bile izpolnjene, ker tožeča stranka ni ravnala po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1 in od tožene stranke izdaje odločbe (tudi v delu, ki se nanaša na ničnost) ni zahtevala v nadaljnjem 7-dnevnem roku.
upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Tožeča stranka je pritožbo odposlala zadnji dan roka z navadno pošto, upravni organ pa jo je prejel en dan po izteku roka, zato je bila pritožba vložena prepozno.
Dne 10. 3. 2010 uveljavljane nepravilnosti skladno z načelom proste presoje dokazov niso dokazane, poleg tega pa tožnica v tem delu ni ravnala po postopku, predvidenem v določbi 39. člena ZVPot, kar pomeni, da posledično niso bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 71. člena ZVPot. Ti pogoji niso izpolnjeni niti v delu tožničinega zahtevka z dne 10. 3. 2010, ki se nanaša na zahtevo za dokončanje del (izpolnitev pogodbe), saj je po določbah ZVPot mogoče uveljavljati varstvo le v primeru izpolnitve z napako, zahtevka, ki se nanaša na neizpolnitev pogodbe, pa tožnica v upravnem postopku ne more uveljavljati.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe - molk organa druge stopnje
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja okoliščine, zaradi katerih o tožničini pritožbi še ni odločila. S temi razlogi ne izkazuje upravičenega razloga, ki bi ji od vložitve prejema nove zahteve tožeče stranke, preprečeval izdajo odločbe o pritožbi. Ne glede na število pritožbenih zadev, bi morala pritožbo tožeče stranke po vložitvi njene nove zahteve obravnavati kot prednostno. Glede na to tudi ni utemeljen predlog za podaljšanje roka še za 12 mesecev za izdajo drugostopenjske odločbe.
naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje Zavoda RS za varstvo narave - seznanitev Zavoda RS za varstvo narave z odgovorom stranke
Dejstvo, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, je odvisno od mnenja Zavoda RS za varstvo narave, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti posega v naravo, zato bi upravni organ prve stopnje moral po prejemu odgovora tožeče stranke na mnenje Zavoda RS za varstvo narave le-tega posredovati zavodu v odgovor, ki bi lahko navedbe v odgovoru argumentirano zavrnil ali pa jih upošteval pri izdelavi morebitnega dopolnilnega mnenja.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Predmet preizkusa v tem upravnem sporu je odločitev, da se dovoli obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi moral v prvem postopku v njem sodelovati tudi predlagatelj obnove kot služnostni upravičenec na zemljišču, na katerem je bila dovoljena gradnja varovalne ograje, pa mu ta možnost ni bila dana. Ocena, ali gradnja varovalne ograje dejansko posega v njegovo stvarno (služnostno) pravico, tako da ga omejuje pri njenem izvrševanju v obsegu, za kakršnega je bila ta pravica ustanovljena, pa ni predmet odločanja v tej fazi ampak v nadaljnjem postopku, to je po dovoljeni obnovi.
ZDavP-2 člen 93, 143, 145, 151. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - obrazložitev sklepa o izvršbi - vrstni red plačila davka - poračunavanje plačil
Iz izpodbijanega sklepa, ki mu je sicer priložen seznam izvršilnih naslovov, ni mogoče ugotoviti, kako so se poravnavale obveznosti iz leta 1995 in 1996 ter kdaj in kako je to dejstvo vplivalo na sicer nesporna tožničina plačila davkov.
Iz pogojev javnega razpisa izhaja, da neprofitnega stanovanja ne more dobiti v najem oseba, ki že pri prejšnjem najemu oz. uporabi ni poravnala svojih obveznosti, in oseba, ki ne plačuje obveznosti za občinsko stanovanje, ki ga nezakonito zaseda.