blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma
Pri ugotavljanju razlikovalnega učinka znamke se ocenjuje sposobnost znamke za identificiranje blaga/storitev, za katere je znamka registrirana in s tem za razlikovanje tega blaga/storitev glede na njegovega proizvajalca oziroma izvajalca. Razlikovalni učinek je torej tisti, ki omogoča, da znamka lahko izpolnjuje svojo bistveno nalogo, tj. zagotoviti potrošniku identiteto izvora blaga/storitev, ki ju označuje.
Upravni organ je pravilno ugotovil, da ima tožničina znamka majhno razlikovalno moč, kar je obrazložil s tem, da besedo omega povprečni potrošnik povezuje z nenasičenimi maščobnimi kislinami (omega 3, 6 in 9), ki se pogosto omenjajo v propagandnih in drugih zdravstvenih sporočilih. Upravni organ besedi omega ni v celoti odrekel razlikovalnega učinka, saj navaja, da je za živila precej opisovalne narave in ima zelo nizko stopnjo razlikovalnosti. Verjetnost obstoja zmede je toliko manjša, kot je manjši razlikovalni učinek prejšnje znamke. Ker manj razlikovalne znamke uživajo na trgu ožje varstvo, tožnica s svojo znamko OMEGA ne more omejevati registracije znamke OmegaVita zato, ker ta vsebuje besedo omega.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Upravni organ je pravilno ocenil, da obstaja možnost povezovanja in zamenjevanja znamk. Visoka stopnja podobnosti v znakih in blagu rezultira v verjetnosti obstoja zmede pri potrošnikih, ne glede na okoliščine v zvezi z blagom, kar vse iz izpodbijane odločbe tudi izhaja.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - stroški vzdrževanja nepremičnin - storniranje dobropisov
Pri storniranju dobropisov tožnik ni izpolnjeval pogojev za popravek obračunanega DDV po 39. členu ZDDV-1 v povezavi s 146. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV. Tožnik ni razpolagal s pisnim obvestilom kupca o popravku vstopnega DDV v zvezi z izdanimi dobropisi, kar je utemeljen razlog za nepriznavanje popravka, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji. V obravnavanem primeru gre torej za znižanje davčne osnove brez ustreznih dokazil, ki so podlaga za knjiženje.
Glede davčne obravnave stroškov vzdrževanja nepremičnine tožnik ni dokazal, kdo je zaračunano storitev dejansko opravil oz., da jo je opravil izdajatelj računa. Gre za neverodostojno knjigovodsko listino po SRS, ki ne izkazuje resničnosti nastanka poslovnega dogodka. Dolžnost davčnih zavezancev je, da v času nastanka poslovnega dogodka poskrbijo za to, da ob tem nastanejo tudi pisni dokazi o dejanski izvedbi posla in te skrbno hranijo, v skladu z določili pozitivne zakonodaje, ter v primeru potrebe s temi listinami verodostojno izkažejo resničnost opravljenega prometa.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite
Tožnica ni izkazala izpolnjevanja pogojev za priznanje mednarodne zaščite ali za priznanje subsidiarne zaščite. Tudi vzročna zveza med obsodbo za kaznivo dejanje in zapustitvijo izvorne države ter vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito ni izkazana.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti.
Ministrstvo redno spremlja gibanje cen kmetijskih zemljišč na podlagi podatkov iz ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč, ki jih vlagajo lastniki zemljišč pri upravnih enotah v skladu z ZKZ in na podlagi analize teh podatkov ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, zato je navedeno zadostna razlaga za pravilno uporabo izhodiščne vrednosti 3,94 DEM na m² zemljišča. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije v 5. členu namreč nalaga toženi stranki zgolj dolžnost spremljanja gibanja tržnih cen in šele v primeru ugotovitve drugačnih gibanj cen, ustrezno predpisno ukrepanje.
tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe - molk organa druge stopnje
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja okoliščine, zaradi katerih o tožničini pritožbi še ni odločila. S temi razlogi ne izkazuje upravičenega razloga, ki bi ji od vložitve prejema nove zahteve tožeče stranke, preprečeval izdajo odločbe o pritožbi. Ne glede na število pritožbenih zadev, bi morala pritožbo tožeče stranke po vložitvi njene nove zahteve obravnavati kot prednostno. Glede na to tudi ni utemeljen predlog za podaljšanje roka še za 12 mesecev za izdajo drugostopenjske odločbe.
upravni spor - procesne predpostavke za tožbo - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Iz listin upravnega spisa ni razvidno, da bi tožeča stranka zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o njeni pritožbi z dne 3. 8. 2010, vložila pravočasno pritožbo, niti tega stranka ne zatrjuje. Iz navedenega razloga je sodišče v skladu z določbo 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo moralo zavreči kot prezgodaj vloženo.
Odločitev prvostopenjskega upravnega organa ne temelji le na uporabi neustavnih določb ZGO-1, saj je organ preizkusil tudi druge razloge, s katerimi je tožeča stranka z namenom varstva svojih pravnih koristi utemeljevala pravico udeleževati se postopka izdaje spornega gradbenega dovoljenja in ki bi zahtevali, da ji mora upravni organ (drugi odstavek 229. člena ZUP) priznati pravico do udeležbe v tem postopku. Upravni organ je pravilno ugotovil, da predvidena gradnja kablovoda ni bila predmet postopka izgradnje gradbenega dovoljenja za izgradnjo predmetnega bencinskega servisa in da sta postopek izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo tega servisa ter uporabnega dovoljenja in gradbenega dovoljenja za izgradnjo 20 kW daljnovoda povsem samostojna upravna postopka, ki se v celoti vodita ločeno in zato tudi ni jasno, kako bi različni dogovori, ki so jih imeli investitorji pred pridobivanjem gradbenih dovoljenj, vplivali na sam potek izdaje gradbenega dovoljenja za izgradnjo daljnovoda.
Procesne predpostavke, ki jih določa zakon za vložitev tožbe zaradi molka organa, ob vložitvi tožbe v delu, ki se nanaša na izrek gradbenega dovoljenja za ničnega, niso bile izpolnjene, ker tožeča stranka ni ravnala po določbi drugega odstavka 28. člena ZUS-1 in od tožene stranke izdaje odločbe (tudi v delu, ki se nanaša na ničnost) ni zahtevala v nadaljnjem 7-dnevnem roku.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 92. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 365/2, 366.
carina - carinski nadzor - preverjanje zaključka tranzitnega postopka - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - carinski dolg
V zadevi ni sporno, da je v obravnavani tranzitni deklaraciji kot rok za izpolnitev obveznosti iz tranzitnega postopka in za predajo blaga namembnemu carinskemu uradu določen 8. 4. 2009. Sporno tudi ni dejstvo, da tožeča stranka po prejemu poziva carinskega urada z dne 9. 4. 2009, le-temu v odrejenem roku ni posredovala zahtevanih dokumentov o tem, da se je postopek končal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in podatkov v spisih pa izhaja, da se je organ za naknadno preverjanje zaključka tranzitnega postopka odločil prav zaradi velike razlike med datumom, ko bi blago moralo biti predloženo namembnemu carinskemu organu (8. 4. 2009), in datumom predložitve tega blaga po aplikaciji za spremljanje tranzitnih postopkov NCTS (24. 6. 2009). Ob upoštevanju navedenih dejstev, carinski urad v določbah 92 (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti in 365 (2) Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, ni imel pravne podlage za to, da bi kot dan, ko je bil tranzitni postopek po obravnavani tranzitni deklaraciji končan, štel datum 24. 6. 2009.
zavrženje tožbe - dokončen upravni akt - sodniška plača - uvrstitev v plačni razred
Tožnica je zoper sporno odločitev predsednika sodišča vložila pritožbo pri Sodnem svetu, slednji pa je o njeni pritožbi odločal na 42. seji dne 26. 5. 2011. Predmetna tožba je bil vložena februarja 2011, kar pomeni, da je tožnica tožbo vložila zoper akt, ki še ni postal dokončen, kar pomeni, da je bila v konkretnem primeru tožba na vložena prezgodaj, zaradi česar jo je moralo sodišče, ob upoštevanju podatka, da je tožnica sledila določbi 25. člena ZSS in 5. alinei prvega odstavka 28. člena ZS, zavreči.
ZKme-1 člen 120, 174, 175. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 23.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vračilo prejetih sredstev
Zmanjšanje dejanske rabe površin je bilo ugotovljeno s pravnomočno odločbo, zato tožeča stranka v tem delu neutemeljeno ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja.
ZVis člen 75. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija člen 4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 221. ZUP člen 68.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija - rok za oddajo vloge - uporaba ZUP - materialni rok
V postopku javnega razpisa gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, ki je sicer značilnost upravne zadeve. Zato se določbe ZUP uporabljajo le smiselno.
V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 68. člena ZUP glede pravočasnosti oddaje vloge. Pri predmetnem roku iz javnega razpisa gre za materialni prekluzivni rok, ki ga na podlagi pooblastila iz Zakona o visokem šolstvu, Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije izrecno določa javni razpis. To je rok, v katerem mora prijavitelj uveljavljati svojo materialno pravico do sofinanciranja doktorskega študija.
Dne 10. 3. 2010 uveljavljane nepravilnosti skladno z načelom proste presoje dokazov niso dokazane, poleg tega pa tožnica v tem delu ni ravnala po postopku, predvidenem v določbi 39. člena ZVPot, kar pomeni, da posledično niso bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 71. člena ZVPot. Ti pogoji niso izpolnjeni niti v delu tožničinega zahtevka z dne 10. 3. 2010, ki se nanaša na zahtevo za dokončanje del (izpolnitev pogodbe), saj je po določbah ZVPot mogoče uveljavljati varstvo le v primeru izpolnitve z napako, zahtevka, ki se nanaša na neizpolnitev pogodbe, pa tožnica v upravnem postopku ne more uveljavljati.
Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ člen 13, 13/4, 13/4-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 224.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - lokalna cesta - sofinanciranje obnove lokalne ceste - investicijska dokumentacija - podatki o upravljavcu investicije - nepopolna vloga
Investicijska dokumentacija, ki je del vloge tožeče stranke, ne vsebuje osnovnih podatkov o prihodnjem upravljavcu prijavljene investicije z žigi in podpisi odgovornih oseb, kar je vsebinska pomanjkljivost vloge in ne formalna pomanjkljivost, ki bi se jo dalo odpraviti z njeno dopolnitvijo.
upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Tožeča stranka je pritožbo odposlala zadnji dan roka z navadno pošto, upravni organ pa jo je prejel en dan po izteku roka, zato je bila pritožba vložena prepozno.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - vrednost spornega predmeta - obrazložitev odločbe
Za nagrade postavljenih in dodeljenih odvetnikov, ki se po ZOdvT določajo glede na vrednost predmeta (kot v obravnavanem primeru), ta v 36. členu nad vrednostjo predmeta 3.000 EUR določa nižje nagrade, kot jih za izbrane odvetnike glede na vrednost predmeta določa 12. člen ZOdvT. Namen nižjih nagrad za dodeljene in postavljene odvetnike je znižanje finančnih sredstev, ki iz naslova BPP in zastopanja po uradni dolžnosti bremenijo državni proračun.
Priznanje stroškov zastopanja je vezano na obseg dodeljene BPP. Ker je tožnik priglasil stroške za izdajo začasne odredbe in materialne stroške v večjem znesku, kot so mu bili priznani, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega akta sicer pomanjkljiva, ker ni bil izrecno v izreku del stroškovnega zahtevka zavrnjen, torej je v nasprotju z določbo 214. člena ZUP, vendar navedena kršitev ni vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve.
naravovarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje Zavoda RS za varstvo narave - seznanitev Zavoda RS za varstvo narave z odgovorom stranke
Dejstvo, ali bo upravni organ naravovarstvene pogoje izdal ali pa bo takoj izdal soglasje oziroma ga zavrnil, je odvisno od mnenja Zavoda RS za varstvo narave, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti posega v naravo, zato bi upravni organ prve stopnje moral po prejemu odgovora tožeče stranke na mnenje Zavoda RS za varstvo narave le-tega posredovati zavodu v odgovor, ki bi lahko navedbe v odgovoru argumentirano zavrnil ali pa jih upošteval pri izdelavi morebitnega dopolnilnega mnenja.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 95, 95/1, 96, 96/1, 96/1-1, 96/2.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - pravni interes
V postopku za izdajo uporabnega dovoljenja bi morala tožnica za priznanje statusa stranske udeleženke zatrjevati in izkazati pravno korist. Pri presoji zatrjevane pravice do udeležbe v postopku pa je treba upoštevati tudi, ali je konkretni upravni postopek po svoji naravi tak, da je v njem sploh mogoče uresničiti varstvo zatrjevanih pravic in pravne koristi.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Predmet preizkusa v tem upravnem sporu je odločitev, da se dovoli obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi moral v prvem postopku v njem sodelovati tudi predlagatelj obnove kot služnostni upravičenec na zemljišču, na katerem je bila dovoljena gradnja varovalne ograje, pa mu ta možnost ni bila dana. Ocena, ali gradnja varovalne ograje dejansko posega v njegovo stvarno (služnostno) pravico, tako da ga omejuje pri njenem izvrševanju v obsegu, za kakršnega je bila ta pravica ustanovljena, pa ni predmet odločanja v tej fazi ampak v nadaljnjem postopku, to je po dovoljeni obnovi.
Iz pogojev javnega razpisa izhaja, da neprofitnega stanovanja ne more dobiti v najem oseba, ki že pri prejšnjem najemu oz. uporabi ni poravnala svojih obveznosti, in oseba, ki ne plačuje obveznosti za občinsko stanovanje, ki ga nezakonito zaseda.