dostop do tajnih podatkov - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
V obravnavanem primeru je bil začet postopek vmesnega varnostnega preverjanja po tem, ko je bil pri tožeči stranki, ki je imela dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, podan sum obstoja varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP. Po tem, ko je bil izpeljan ugotovitveni postopek varnostnega preverjanja, je bilo ugotovljeno, da obstajajo varnostni zadržki, ki vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanjem tajnih podatkov. Ugotovljeno je bilo, da je tožeča stranka prejela darilo v obliki denarja. Takšno ravnanje je nedvomno v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena ZJU in v nasprotju z določbami Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril kot tudi z usmeritvami policije.
Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in njegovo uporabo tudi ustrezno obrazložila.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - podpisi volivcev
Podpora volivcev je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob izteku roka za vložitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. Ta materialni pogoj je podan, če je podpora volivcev izkazana s seznamom podpisnikov, ki vsebuje vse zahtevane osebne podatke podpornikov pobude.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zdravstveno stanje obsojenca
Kot izhaja iz 88. člena KZ-1, zdravstveno stanje ni okoliščina, ki bi vplivala na pogojni odpust, saj je osebam, ki prestajajo kazen zapora, zdravstvena oskrba zagotovljena.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in novi dokazi - verjetno izkazane okoliščine
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, na katerega se sklicuje predlagateljica obnove, ni predstavljal podlage za izdajo gradbenega dovoljenja in zato ne predstavljata novega dejstva oziroma novega dokaza, na podlagi katerega bi bilo v obnovljenem postopku mogoče sprejeti drugačno odločitev.
upravni spor - poziv k predložitvi spisov - odločanje brez upravnih spisov - ugoditev tožbi
Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 38.
davki - davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za dovolitev obročnega plačila dolga - bolezen davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov
Davčni organ je ravnal pravilno, ko je ugodil tožničini vlogi za obročno plačilo dolga na podlagi 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki omogoča obročno plačilo davčne obveznosti iz razloga daljše bolezni davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov.
Če stranko v postopku zastopa oseba, ki ni odvetnik in v pooblastilu ni omejitev, lahko pooblaščenec opravlja vsa procesna dejanja, vendar pa mora imeti izrecno pooblastilo za umik zahteve, za sklenitev poravnave, za prenos pooblastila na drugega ter za vložitev izrednih pravnih sredstev. Vlagateljica pa ni imela izrecnega pooblastila tožeče stranke za vložitev izrednega pravnega sredstva v upravnem postopku, zato je bil zakonito izdan sklep o zavrženju.
varstvo naravnih vrednot - krajinski park - varstveni režim - naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - dopustnost gradnje
Po določbah ZON je treba za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi prepisov s področja ohranjanja narave poseben status, pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, v katerih se dopustnost posega presoja z vidika predpisov s področja ohranjanja narave. Na to pa določbe prostorskega akta o dopustnosti posegov v posameznem območju urejanja ne morejo vplivati.
mednarodna zaščita - obravnavanje dejstev in okoliščin - informacije o izvorni državi - načelo zaslišanja stranke - prosilec iz Irana
V tem postopku tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o tem, kar je tožena stranka smatrala kot neprepričljivost v njegovih izjavah, to pomeni, da tožniku ni bila dana možnost, da se izjasni o vseh okoliščinah, na katerih temelji odločba.
Tožena stranka ni v celoti upoštevala določila 9. alineje 23. člena ZMZ, zaradi česar je sodišče odločbo odpravilo tudi zaradi kršitve materialnega prava.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno kako je tožena stranka ugotovila, da se tri zemljišča v k.o. A. v lasti tožeče stranke nahajajo znotraj visokovodnih nasipov, in da se ostala zemljišča v k.o. B. ne nahajajo znotraj tega območja, oziroma da na njih ni nasipov kanalov prekopov jezov in drugih naprav za potrebe obrambe pred poplavami ali za osuševanje in namakanje. Ker izpodbijana odločba takšne obrazložitve ne vsebuje, ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-2. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 9, 9/1.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - izvedba del brez predhodne pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja - zemeljski izkop
Ker tožnik ni izkazal, da si je za zemeljski izkop pridobil okoljevarstveno dovoljenje, je inšpektor utemeljeno zaključil, da so izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 2. točki prvega odstavka 157. člena ZVO-1, po kateri ima inšpektor pravico in dolžnost odrediti izvedbo ukrepov za odpravo virov čezmerne obremenitve.
Družinski pomočnik mora željo po 2. alineji prvega odstavka 18 l. člena ZSV, da v bodoče ne želi več opravljati prevzetih nalog, izraziti v takšnem psihofizičnem stanju, ki mu omogoča, da svobodno in pri polni zavesti izrazi svojo resnično voljo.
ZBPP člen 12, 14. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/1-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pravna praznina - nepremičnina - razpolaganje s premoženjem
Ker zakonodajalec ni izrecno določil, da se postopki glede dodelitve brezplačne pravne pomoči, začeti pred uveljavitvijo ZSVarPre, nadaljujejo in končajo ob smiselni uporabi dotedanjih določb ZSV, ki so sicer z začetkom veljave ZSVarPre 1. 1. 2012 prenehale veljati, je tožena stranka ob upoštevanju interpretacijskega argumenta a completudine svojo odločitev pravilno oprla na določilo 5. odstavka 4. člena ZDIU12.
Plomba v zemljiški knjigi je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiško-knjižni postopek, v katerem zemljiško-knjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi (še) ne za vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve zadevne nepremičnine. To pomeni, da ni na zadevni nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnice in njene družine, vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z zadevno nepremičnino v pravnem prometu.
ZNSVZ člen 26d, 26e. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
prvo reševanje stanovanjskega problema - javni poziv - odločanje po skrajšanem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prvostopenjski organ je odločal po skrajšanem postopku, saj naj bi bilo dejansko stanje mogoče v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila stranka v svoji zahtevi, oziroma na podlagi dejstev, ki so bila organu znana. Pri tem pa organ zgolj pavšalno navaja, da je predložena prodajna pogodba neustrezna. Iz listin upravnega spisa namreč izhaja, da so med strankama sporne okoliščine, ki bistveno vplivajo na odločitev in sicer ali gre v danem primeru za stanovanjski objekt, katerega površinski normativ ustreza normativu za tričlansko družino, opredeljenemu v Pravilniku iz 87. člena SZ-1 ter normativu iz predmetnega javnega poziva. Navedene okoliščine v postopku niso bile v zadostni meri presojene, saj tožnik v postopku ves čas navaja, da gre za starejši stanovanjski objekt, ki ima ustrezno uporabno površino, o čemer bi se prvostopenjski organ lahko prepričal z ogledom. Tako v danem primeru niso bili podani pogoji za odločanje po skrajšanem postopku, dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno, kar vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Upravni organ je pravilno ocenil, da obstaja možnost povezovanja in zamenjevanja znamk. Visoka stopnja podobnosti v znakih in blagu rezultira v verjetnosti obstoja zmede pri potrošnikih, ne glede na okoliščine v zvezi z blagom, kar vse iz izpodbijane odločbe tudi izhaja.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 95, 95/2. ZPNačrt člen 103, 103/1, 104, 104/1.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist - javna cesta
ZPNačrt prostorskih aktov, sprejetih po ZUreP-1, ni razveljavil, niti v primeru, če občine v roku niso sprejele novih prostorskih aktov. Veljavni prostorski akti so še vedno podlaga za izkazovanje javnega interesa, ki opravičuje poseg v lastninsko pravico z razlastitvijo. Za konkreten odvzem ali omejitev lastninske pravice se v posameznem postopku ugotavlja, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - stroški vzdrževanja nepremičnin - storniranje dobropisov
Pri storniranju dobropisov tožnik ni izpolnjeval pogojev za popravek obračunanega DDV po 39. členu ZDDV-1 v povezavi s 146. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV. Tožnik ni razpolagal s pisnim obvestilom kupca o popravku vstopnega DDV v zvezi z izdanimi dobropisi, kar je utemeljen razlog za nepriznavanje popravka, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji. V obravnavanem primeru gre torej za znižanje davčne osnove brez ustreznih dokazil, ki so podlaga za knjiženje.
Glede davčne obravnave stroškov vzdrževanja nepremičnine tožnik ni dokazal, kdo je zaračunano storitev dejansko opravil oz., da jo je opravil izdajatelj računa. Gre za neverodostojno knjigovodsko listino po SRS, ki ne izkazuje resničnosti nastanka poslovnega dogodka. Dolžnost davčnih zavezancev je, da v času nastanka poslovnega dogodka poskrbijo za to, da ob tem nastanejo tudi pisni dokazi o dejanski izvedbi posla in te skrbno hranijo, v skladu z določili pozitivne zakonodaje, ter v primeru potrebe s temi listinami verodostojno izkažejo resničnost opravljenega prometa.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Kot dominantni del je upravni organ štel pri prijavljeni znamki besedno zvezo BONUS PLUS, pri tožnikovi znamki pa BONUX. Kot argument je navedel popolnoma enako grafično podobo in pomenski povezavo obeh besed. Predvsem s slednjim je po mnenju sodišča podkrepil svojo opredelitev dominantnega dela. Sodišče meni, da ne gre zgolj za zaporedje dveh besed, ampak za kombinacijo besed s svojim smislom, in da bo v navedenem smislu obe besedi kot celoto dojemala javnost.
Relevantni potrošnik bo prijavljeni znak izgovoril kot dve besedi in ne kot eno samo. Ne glede na identičen začetek in isto končnico si po izgovorjavi primerjana znaka nista podobna, saj je prijavljeni znak daljši, obe besedi pa enako poudarjeni.
Registracija znamke v besedi z običajnimi črkami njenemu imetniku ne daje pravice uporabe znamke v kakršnikoli obliki in s kakršnimikoli grafični elementi. Besedna znamka po mnenju sodišča ne ovira njene uporabe predvsem v različnih pisavah. Znak v barvah in grafizmu pa je varovan le, če je takšna registracija zahtevana.