brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - stečajni postopek
Na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih mora predlagatelj založiti ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka) upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je kot premoženje tožnice je upošteval stanovanje, v katerem ta živi, in sicer le presežek neto tlorisne površine stanovanja nad 60 m2. Ob uporabi posplošene tržne vrednosti stanovanja, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, je ugotovil vrednost tega premoženja v višini 160.389,01 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe petega odstavka 4. člena ZDIU12 (ki se uporablja v letu 2012 namesto določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, je pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
razlastitev - gradnja ceste - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela zemljišč - pravno vprašanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje izgube gospodarskega pomena v smislu določbe 99. člena ZUreP-1 je pravno vprašanje, do katerega se mora opredeliti upravni organ. Če pa je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga, se opravi dokaz z izvedencem. Sporne parcele se nahajajo na različnih lokacijah oziroma so v različnem položaju glede dostopa zaradi spremenjenega prometnega režima, do katerega je oziroma bo prišlo zaradi gradnje ceste, poleg tega so zelo različnih velikosti. Ne prvostopenjski in ne drugostopenjski organ pa nista za vsako posamezno parcelo, katere prevzem zahteva tožnica, ugotavljala, ali je le-ta za tožnico izgubila gospodarski pomen, torej kakšna je bila uporaba posameznih spornih parcel pred razlastitvijo, kakšen bo dostop od tožničinega kmetijskega gospodarstva do posamezne novonastale sporne parcele glede na spremenjeni prometni režim in kaj bo to pomenilo za uporabo posamezne parcele, v smislu dosedanje uporabe, v bodoče, ob upoštevanju obstoječe kmetijske mehanizacije, ki mora biti konkretno opredeljena, ter velikosti posameznih novonastalih parcel ter dejstev, za kakšno kmetijo gre.
ZDDPO-1 člen 11. ZDDPO-2 člen 12. SRS standard 14, 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - stroški storitev - pravila računovodenja - verodostojna knjigovodska listina
Tako iz določb 11. člena ZDDPO-1, kot iz določb 12. člena ZDDPO-2 sledi, da se za ugotavljanje dobička in s tem osnove za davek od dohodkov pravnih oseb priznajo tisti odhodki, ki so ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje odhodke na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. Uporaba računovodskih standardov (SRS) je predpisana z ZGD-1, po SRS 14 in 21 pa velja, da se stroški storitev pripoznajo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki jasno in brez dvoma izkazujejo naravo in obseg poslovnih dogodkov. Tožbeni ugovori, po katerih pravila računovodenja za sestavljanje davčnih izkazov niso pomembna, so zato neutemeljeni.
Tožbene trditve o opravljenih storitvah (med katere sicer delitev dobička iz poslovnega sodelovanja vsekakor ne sodi) ostajajo pavšalne in neizkazane. Čim ni razvidna vrsta in obseg opravljenih storitev, tudi ni utemeljena tožbena zahteva, da se presodi njihov poslovni namen oziroma njihov prispevek k doseganju prihodkov tožeče stranke.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Zakon davčno oprostitev pogojuje s triletnim bivanjem do dneva odsvojitve, ki je praviloma identičen dnevu prodaje. Sodišče pa se ne strinja s stališčem, da zakon ne omogoča upoštevanja sicer logičnega postopanja davčnih zavezancev v procesu odsvojitve nepremičnine. Takšna razlaga bi namreč v posameznih primerih lahko privedla do obdavčitve kapitalskega dobička, doseženega pri prodaji glavnega prebivališča zavezanca, ter s tem do rezultata, neskladnega z namenom zakonodajalca, in hkrati do neenakega obravnavanja bistveno enakih dejanskih položajev. V takšnih primerih zato ob izkazani dejanski povezanosti izselitve z opravljeno prodajo stanovanja, ki je ob izselitvi predstavljalo glavno prebivališče zavezanca, izpraznitve stanovanja (in s tem povezane spremembe prebivališča) zaradi prodaje ni utemeljeno upoštevati pri presoji izpolnitve pogojev za davčno oprostitev po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2.
Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije za cepljenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V obravnavanem primeru je Komisija glede cepljenja otroka navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. V svojem strokovnem mnenju se ni opredelila do vseh navedb obeh tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, ki ima zdravstvene težave. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Prav tako je iz listin upravnega spisa razvidno, da tožnikoma pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije ni bilo vročeno, kar pomeni, da jima ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. To pa je v danem primeru še posebej pomembno, saj obvezno cepljenje predstavlja poseg v ustavne pravice posameznika.
razlastitev - zahtevek za prevzem preostalih nepremičnin - stroški postopka - uspeh v postopku
Po presoji sodišča ima prav pritožbeni organ, ko v izpodbijani odločbi navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, po kateri stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. V tem primeru gre namreč za stroške, ki jih je nesporno tožnica imela v zvezi s postavitvijo zahtevka za prevzem preostalih nepremičnin po 99. členu ZUreP-1, in ne za stroške v zvezi z razlastitvijo. V tem primeru je torej potrebno uporabiti določbo 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Zakon davčno oprostitev pogojuje s triletnim bivanjem do dneva odsvojitve, ki je praviloma identičen dnevu prodaje. Sodišče pa se ne strinja s stališčem, da zakon ne omogoča upoštevanja sicer logičnega postopanja davčnih zavezancev v procesu odsvojitve nepremičnine. Takšna razlaga bi namreč v posameznih primerih lahko privedla do obdavčitve kapitalskega dobička, doseženega pri prodaji glavnega prebivališča zavezanca, ter s tem do rezultata, neskladnega z namenom zakonodajalca, in hkrati do neenakega obravnavanja bistveno enakih dejanskih položajev. V takšnih primerih zato ob izkazani dejanski povezanosti izselitve z opravljeno prodajo stanovanja, ki je ob izselitvi predstavljalo glavno prebivališče zavezanca, izpraznitve stanovanja (in s tem povezane spremembe prebivališča) zaradi prodaje ni utemeljeno upoštevati pri presoji izpolnitve pogojev za davčno oprostitev po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2.
ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje raziskovanja in razvoja športa - obrazložitev odločbe
Razlogi za izpodbijano odločitev niso skladni s 3. in 5. točko prvega odstavka 214. člena ZUP. Tako pomanjkljivo obrazložen sklep o izbiri in dodelitvi sredstev onemogoča kontrolo, ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno uporabljen materialni predpis. Iz sklepa smiselno izhaja, da so bila tožeči stranki sredstva dodeljena le v manjšem delu, v ostalem pa zavrnjena. Za koliko sredstev je sploh zaprosila in kako je tožena stranka prišla do odobrenega zneska 6.500,00 EUR, se ne da preizkusiti, saj razen navajanja določil Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji tožena stranka konkretnega izračuna dodelitve sredstev za tožečo stranko ne ponudi. Tudi pri vrednotenju vloge tožeče stranke ostaja zgolj na določilih Pravilnika, ne pojasni pa, kaj je pretehtalo pri odločitvi, da se programom tožeče stranke dodeli 10 oziroma 6 točk.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZDavP-2 so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, drugim zakonom ali računovodskim standardom, dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona poslovne knjige in evidence. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnih zavezancev.
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bilo na podlagi 28. člena ZIKS-1 odločeno o zastaranju izvršitve kazni zapora, torej o izvrševanju kazenske sodbe. Za odločanje o tem pa je že glede na določbo 101. člena ZS izključno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Da upravno sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zastaranju izvršitve kazni zapora, izhaja tudi iz določbe 133. člena ZKP.
brezplačna pravna pomoč- odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Organ za BPP tožnici ni priznal nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, ker je presodil, da to ni samostojna odvetniška storitev. Sodišče pa tožnici pritrjuje, da se za tako vlogo posebej obračuna nagrada, ker gre za različne zadeve po 3. točki 16. člena ZOdvT (postopek v glavni zadevi in postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe). Nagrada za navedeno dejanje bi se lahko določila tudi po tar. št. 3466.
Besedno zvezo „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je treba razlagati v pomenu, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Tožnica upravičenosti do nagrade za vsak narok posebej tudi ne more utemeljevati z zahtevnostjo zadeve, saj v zakonu za to podlage ni.
ZKme-1 člen 43, 43/1, 43/2. ZGO-1 člen 3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 8, 8/1, 8/1-2.
Tožeča stranka za izgradnjo gnojišča ni pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga, glede na njegovo površino, morala. Ker je zato sredstva za investicijo prejela neupravičeno, je upravni organ druge stopnje, skladno z določbo 43. člena ZKme-1, delno odpravil odločbo organa prve stopnje, v škodo tožeče stranke.
ukrep inšpektorja za sistem javnih uslužbencev - razveljavitev sklepa o imenovanju v naziv - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta
Pogodba o zaposlitvi tožeče stranke je bila z izpodbijano odločbo v skladu z določbo prvega odstavka 74. člena ZJU razveljavljena, v posledici česar je bilo potrebno razveljaviti tudi odločbo o imenovanju v naziv (tretji odstavek 74. člena ZJU). V kolikor bo tožeča stranka uspela v tožbi zoper del izpodbijane odločbe, v katerem je bila razveljavljena pogodba o zaposlitvi (odločanje katero je v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča RS), bo morala biti izdana nova odločba o imenovanju v naziv.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - leta 1975 zgrajen objekt - pravna podlaga
Spornega objekta tudi po predpisih, ki so veljali v času njegove gradnje ter kasneje vse do izdaje izpodbijane odločbe, zaradi njegovih dimenzij (8 x 10 m) in etažnosti (pritličje + nadstropje), ni mogoče šteti med enostavnejše objekte.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - uporaba materialnega predpisa
Tožnica nima prav, ko navaja, da zato, ker je bila v konkretnem primeru ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč dana na oglasno desko leta 1999, to je v času veljavnosti ZKZ, ki ni predpisoval roka za podajo vloge za odobritev pravnega posla, ni mogoče uporabiti določbe 22. člena ZKZ, ki je pričela veljati 17. 4. 2003 z uveljavitvijo ZKZ-B. Za odločitev v tej zadevi namreč ni odločilno, kdaj je bila dana ponudba za prodajo teh nepremičnin na oglasno desko, temveč kdaj je tožnica vložila vlogo za odobritev pravnega posla, kar pa je nesporno storila 7. 3. 2007, to je po uveljavitvi ZKZ-B. Postopek odobritve pravnega posla se namreč začne z vlogo za odobritev.
Tožena stranka je izračun izravnave opravila na podlagi popravljenega poročila o portfelju zavarovalnice prejemnice, ne da bi popravljeno poročilo posredovala tožeči stranki in zavarovalnicama plačnicama, čeprav bi ga morala posredovati ob upoštevanju drugega odstavka 62.f člena ZZVZZ. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa tudi ni mogoče preveriti pravilnosti v izračunih zneskov, ki so navedeni v izreku izpodbijane odločbe.
brezposelna oseba - evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da se je tožnik v zaposlitvenem načrtu z dne 11. 4. 2011 dogovoril za svetovalni razgovor na dan 12. 9. 2011 in se obvezal, da bo, če se ga iz upravičenih razlogov ne bo mogel udeležiti, o tem obvestil zavod in dogovoril novega najkasneje v roku 15 dni po že določenem datumu, ali pa se bo najkasneje v 15 dneh po datumu zadnje dogovorjene aktivnosti zglasil na zavodu, in dejstva, da se tožnik 12. 9. 2011 ni udeležil svetovalnega razgovora, da zavoda predhodno ni obvestil o upravičenem razlogu in da se v roku 15 dni po navedenem datumu z zavodom ni dogovoril za nov datum svetovalnega razloga, tožena stranka v določbah ZUTD, Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidence, zaposlitvenemu načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence, in predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo in obvezno zdravstveno zavarovanje, ni imela podlage za to, da bi tožnika še vedno štela za aktivnega iskalca zaposlitve.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - aktivna legitimacija
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik v postopku izdaje spornega dovoljenja ni imel položaja stranke. To pomeni, da tudi zahteve za odpravo oziroma razveljavitev tega dovoljenja po nadzorstveni pravici, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 275. člena ZUP, ni upravičen uveljavljati.
Ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča RS št. Up-666/10 in Up-1153/10 je tožnik upravičen predlagatelj za izrek odločbe – dovoljenja za ničnega. Ustavno sodišče je v navedenih odločbah namreč zapisalo, da so vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, v enakem pravnem položaju ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se namreč izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijane upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.