brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajni postopek - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Prekluzivni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku se je iztekel dne 9. 9. 2011. Vložitev tožbe po izteku prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku nima izgleda za uspeh. Upniki morajo namreč v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP prijaviti svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica.
premestitev obsojenca - začasna premestitev obsojenca - podaljšanje premestitve obsojenca - razlogi za premestitev in podaljšanje premestitve
O premestitvi in o podaljšanju premestitve obsojenca v zaporu odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka pa je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, ki ju določa zakon.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Zoper odločbo, ki jo tožnica s tožbo izpodbija v tem upravnem sporu, pritožba sploh ni bila vložena, čeprav bi jo tožnica lahko vložila, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - interes pravičnosti in morale
V konkretnem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, v kateri tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, da sam ne bi razumel, česa je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben sam zagovarjati. Ne gre tudi za procesni položaj, v katerem bi se znašel prvič, saj je bil po podatkih spisa že večkrat obsojen. Ob tem pa tožnik v tožbi tudi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.
Upravljanje z javno razsvetljavo je del komunalne službe, ki je v pristojnosti občine, kar pomeni, da predstavlja objekt občinske javne infrastrukture, za izgradnjo katerega je mogoče odmeriti komunalni prispevek.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - gradnja manj zahtevnega objekta - povečanje tlorisne površine
Gradnjo nadstrešnice (garaže) je treba smiselno obravnavati kot povečanje površin objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, zato obstaja pravni temelj za obračun komunalnega prispevka v državnih in občinskih predpisih.
Zakon o visokem šolstvu člen 56, 56/1. ZUP člen 9, 29, 29/2, 190, 190/3, 194, 196, 196/1.
izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - pravica do izjave - izvedenec
Tožniku kljub temu, da je izrazil željo, da svoja stališča pojasni na seji senata, ta možnost ni bila omogočena, ne glede na to, da je odgovoril na dopis, s katerim so mu bili poslani izvidi in mnenja.
ZUP člen 214, 228, 237. ZUS-1 člen 64, 64/2, 64/3.
dovoljenje za začasno prebivanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - obrazložitev odločbe - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta
Prvostopni organ se v svoji obrazložitvi ni v ničemer opredelil, niti do dokazov in dokaznih predlogov, ki jih je navedel tožnik oziroma jih je priložil svoji zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je sodišče sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim procesnim dejanjem – zaslišanjem stranke v upravnem postopku odpravilo kot nezakonit akt, je moralo posledično odpraviti tudi nezakonito odločbo prvostopnega organa o zavrnitvi zaprošenega dovoljenja za podaljšanje začasnega prebivanja tožnika v Republiki Sloveniji, saj bi v nasprotnem primeru pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ne bila učinkovito pravno sredstvo, četudi sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, v primeru, da tej odločitvi ne bi sledila odprava navedene zavrnilne odločbe prvostopnega organa v smislu drugega odstavka 108. člena ZUP.
Upravni organ se mora v postopku odločanja o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja omejiti le na predlagane spremembe in mu ni treba ponovno presojati izpolnjevanja vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1.
Iz podatkov spisa v času inšpekcijskega pregleda je razvidno, da je tožnik postavil prizidek h gostinskemu lokalu, ki je bil zaprt s stenami ter pokrit s streho. Takšnega prizidka pa ni mogoče obravnavati kot nadstrešnice v smislu točke a) prvega odstavka 13. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost niti kot odprt sezonski gostinski vrt na podlagi točke a) prvega odstavka 17. člena navedene Uredbe.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - vpis v Centralni register psov - ugotavljanje dejanskega stanja - prosta presoja dokazov
Upravni organ je na podlagi zbranih dokazil v postopku, upoštevaje načelo proste presoje dokazov, pravilno ocenil, da je oškodovanko ugriznil tožničin pes.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi, zaradi katerih je izpodbijana odločitev pravilna, so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je družba zaračunane dobave za tožnika tudi resnično opravila, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani subjekta, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca. Dolžnost davčnih zavezancev je, da v času nastanka poslovnega dogodka poskrbijo za to, da ob tem nastanejo tudi pisni dokazi o dejanski izvedbi posla in te skrbno hranijo, v skladu z določili pozitivne zakonodaje, ter v primeru potrebe s temi listinami verodostojno izkažejo resničnost opravljenega prometa.
brezplačna pravna pomoč- odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Organ za BPP tožnici ni priznal nagrade za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, ker je presodil, da to ni samostojna odvetniška storitev. Sodišče pa tožnici pritrjuje, da se za tako vlogo posebej obračuna nagrada, ker gre za različne zadeve po 3. točki 16. člena ZOdvT (postopek v glavni zadevi in postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe). Nagrada za navedeno dejanje bi se lahko določila tudi po tar. št. 3466.
Besedno zvezo „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je treba razlagati v pomenu, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke. Tožnica upravičenosti do nagrade za vsak narok posebej tudi ne more utemeljevati z zahtevnostjo zadeve, saj v zakonu za to podlage ni.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Zakon davčno oprostitev pogojuje s triletnim bivanjem do dneva odsvojitve, ki je praviloma identičen dnevu prodaje. Sodišče pa se ne strinja s stališčem, da zakon ne omogoča upoštevanja sicer logičnega postopanja davčnih zavezancev v procesu odsvojitve nepremičnine. Takšna razlaga bi namreč v posameznih primerih lahko privedla do obdavčitve kapitalskega dobička, doseženega pri prodaji glavnega prebivališča zavezanca, ter s tem do rezultata, neskladnega z namenom zakonodajalca, in hkrati do neenakega obravnavanja bistveno enakih dejanskih položajev. V takšnih primerih zato ob izkazani dejanski povezanosti izselitve z opravljeno prodajo stanovanja, ki je ob izselitvi predstavljalo glavno prebivališče zavezanca, izpraznitve stanovanja (in s tem povezane spremembe prebivališča) zaradi prodaje ni utemeljeno upoštevati pri presoji izpolnitve pogojev za davčno oprostitev po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2.
Na podlagi določbe 85. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV. Na podlagi prvega odstavka 31. člena ZDavP-2 so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, drugim zakonom ali računovodskim standardom, dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona poslovne knjige in evidence. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnih zavezancev.
razlastitev - zahtevek za prevzem preostalih nepremičnin - stroški postopka - uspeh v postopku
Po presoji sodišča ima prav pritožbeni organ, ko v izpodbijani odločbi navaja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 105. člena ZUreP-1, po kateri stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec. V tem primeru gre namreč za stroške, ki jih je nesporno tožnica imela v zvezi s postavitvijo zahtevka za prevzem preostalih nepremičnin po 99. členu ZUreP-1, in ne za stroške v zvezi z razlastitvijo. V tem primeru je torej potrebno uporabiti določbo 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1. ZDIU12 člen 4, 4/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nepremičnina - vrednost nepremičnine
Organ za BPP je kot premoženje tožnice je upošteval stanovanje, v katerem ta živi, in sicer le presežek neto tlorisne površine stanovanja nad 60 m2. Ob uporabi posplošene tržne vrednosti stanovanja, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin, je ugotovil vrednost tega premoženja v višini 160.389,01 EUR. Po primerjavi te vrednosti z vrednostjo premoženja iz določbe petega odstavka 4. člena ZDIU12 (ki se uporablja v letu 2012 namesto določbe prvega odstavka 27. člena ZSVarPre), ki znaša 13.780,00 EUR, in ki ne sme biti presežena, da je dodelitev BPP prosilcu upravičena, je pravilno zaključil, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
V primeru davčne izvršbe na denarno terjatev dolžnika lahko dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje
Za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 260. člena ZUP zadostuje, da gre za dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Nič pa ni govora o kazenski odgovornosti storilca in s tem o nadaljnjih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za to, da se izreče obsodba pred kazenskim sodiščem. Zato se sodišče pridružuje stališču tožeče stranke, da jezikovna in logična razlaga pripeljeta do zaključka, da kazenska sodba ni potrebna, ter da se obstoj obnovitvenega razloga iz citirane določbe lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili. To pa seveda le v primeru, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti ali ga ni mogoče začeti, kar se v vsakem primeru posebej ugotavlja na podlagi 264. člena ZUP. V nasprotnem primeru je namreč upravni organ, ki odloča o obnovi, vezan na pravnomočno (obsodilno) sodbo kazenskega sodišča.
Tožnik izpodbija odločbo, s katero je bilo na podlagi 28. člena ZIKS-1 odločeno o zastaranju izvršitve kazni zapora, torej o izvrševanju kazenske sodbe. Za odločanje o tem pa je že glede na določbo 101. člena ZS izključno pristojno sodišče splošne pristojnosti. Da upravno sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o zastaranju izvršitve kazni zapora, izhaja tudi iz določbe 133. člena ZKP.