Zakon o visokem šolstvu člen 56, 56/1. ZUP člen 9, 29, 29/2, 190, 190/3, 194, 196, 196/1.
izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - pravica do izjave - izvedenec
Tožniku kljub temu, da je izrazil željo, da svoja stališča pojasni na seji senata, ta možnost ni bila omogočena, ne glede na to, da je odgovoril na dopis, s katerim so mu bili poslani izvidi in mnenja.
tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo - vložitev pritožbe - zavrženje tožbe
Zoper odločbo, ki jo tožnica s tožbo izpodbija v tem upravnem sporu, pritožba sploh ni bila vložena, čeprav bi jo tožnica lahko vložila, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim izvedbenim aktom - kulturnovarstveno soglasje
V postopku je bilo ugotovljeno, da z gradnjo obvoznice ne bo poseženo v nobeno zaščiteno območje, zato pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
javna prireditev - organiziranje javne prireditve - dovoljenje za prireditev - pogoji za izdajo dovoljenja - ugotovitvena tožba
Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.
Iz podatkov spisa v času inšpekcijskega pregleda je razvidno, da je tožnik postavil prizidek h gostinskemu lokalu, ki je bil zaprt s stenami ter pokrit s streho. Takšnega prizidka pa ni mogoče obravnavati kot nadstrešnice v smislu točke a) prvega odstavka 13. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost niti kot odprt sezonski gostinski vrt na podlagi točke a) prvega odstavka 17. člena navedene Uredbe.
ZUP člen 214, 228, 237. ZUS-1 člen 64, 64/2, 64/3.
dovoljenje za začasno prebivanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - obrazložitev odločbe - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta
Prvostopni organ se v svoji obrazložitvi ni v ničemer opredelil, niti do dokazov in dokaznih predlogov, ki jih je navedel tožnik oziroma jih je priložil svoji zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je sodišče sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim procesnim dejanjem – zaslišanjem stranke v upravnem postopku odpravilo kot nezakonit akt, je moralo posledično odpraviti tudi nezakonito odločbo prvostopnega organa o zavrnitvi zaprošenega dovoljenja za podaljšanje začasnega prebivanja tožnika v Republiki Sloveniji, saj bi v nasprotnem primeru pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ne bila učinkovito pravno sredstvo, četudi sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, v primeru, da tej odločitvi ne bi sledila odprava navedene zavrnilne odločbe prvostopnega organa v smislu drugega odstavka 108. člena ZUP.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - vpis v Centralni register psov - ugotavljanje dejanskega stanja - prosta presoja dokazov
Upravni organ je na podlagi zbranih dokazil v postopku, upoštevaje načelo proste presoje dokazov, pravilno ocenil, da je oškodovanko ugriznil tožničin pes.
Upravljanje z javno razsvetljavo je del komunalne službe, ki je v pristojnosti občine, kar pomeni, da predstavlja objekt občinske javne infrastrukture, za izgradnjo katerega je mogoče odmeriti komunalni prispevek.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - gradnja manj zahtevnega objekta - povečanje tlorisne površine
Gradnjo nadstrešnice (garaže) je treba smiselno obravnavati kot povečanje površin objektov, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, zato obstaja pravni temelj za obračun komunalnega prispevka v državnih in občinskih predpisih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na tožbo je sicer pojasnila, zakaj je štela, da dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega je upravičen tožnik, predstavlja dohodek njegove žene, vendar navedena obrazložitev na more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
obsojenec - premestitev obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora s strožjim režimom - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Pravni predpisi ne določajo podrobnejših pogojev in kriterijev premeščanja obsojencev v zavode s strožjim režimom, kar pomeni, da gre pri odločitvi o premestitvi za prosti preudarek uradne osebe, ki o tem odloča.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi, zaradi katerih je izpodbijana odločitev pravilna, so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je družba zaračunane dobave za tožnika tudi resnično opravila, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani subjekta, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca. Dolžnost davčnih zavezancev je, da v času nastanka poslovnega dogodka poskrbijo za to, da ob tem nastanejo tudi pisni dokazi o dejanski izvedbi posla in te skrbno hranijo, v skladu z določili pozitivne zakonodaje, ter v primeru potrebe s temi listinami verodostojno izkažejo resničnost opravljenega prometa.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba - stečajni postopek
Na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP je pravna oseba, ki nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih mora predlagatelj založiti ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka) upravičena do BPP v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja BPP.
Dodatna naložitev v plačilo izhodnega DDV za leto 2006 za promet storitev po izdanem računu za „odškodnino po služnostni pravici na zemljiški parceli“ je utemeljena. V zadevi ni sporno, da je tožnik po služnostni pogodbi zaračunal znesek za dovolitev uporabe svoje nepremične za služnost poti za hojo, vožnjo in da gre za služnostno pravico v smislu SPZ. Kljub poimenovanju „odškodnina“ pa v konkretnem primeru po mnenju sodišča ne gre za odškodnino, od katere se v smislu ZDDV in 11. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV ne obračunava in plačuje DDV, temveč za obdavčljiv promet storitev po 8. členu ZDDV.
Pravilna je odločitev glede nepriznavanja pravice do odbitka vstopnega DDV po računih družbe. Iz dejanskega stanja izhaja, da je tožnik zaračunaval navedeni družbi najemnino, ki je oproščena plačila DDV, zato tožnik nima pravice odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oz. storitev, če je to blago oz. storitev uporabil oz. jih bo uporabil pri svojih neobdavčenih transakcijah.
Tožnik v svoji dokumentaciji ne razpolaga z listinami, ki bi izkazovale, da mu je dvigali (novo in rabljeno) dobavila prav sporna družba C. Računa sta bila izdana dan pred podpisom pogodbe, prevzem pa je bil evidentiran v register z dnevom izdaje računov in ne z dnevom prevzema, saj je bil zapisnik opravljen kasneje. Navedena družba ni imela zaposlenih, opreme ipd., obračunanega DDV ni nikoli plačala, gre torej za družbo tipa „missing trader“, zato nabave dvigal niso mogle biti opravljene z njene strani.
ZDen člen 19, 19/3, 32, 32/2. ZSRib člen 55. ZDru-1 člen 25.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obseg zemljišča, ki pripada brunarici, in je v posesti ribiške družine, je treba določiti glede na naloge in delovanje ribiške družine, ki so vezane na uporabo brunarice oziroma zemljišča. Pri tem je upoštevati, da ima ribiška družina naloge, določene v ZSRib, druge dejavnosti pa lahko glede na to, da ima status društva, opravlja le v skladu z določbami ZDru-1. Te okoliščine lahko vplivajo na obseg potrebnega zemljišča, pa iz izpodbijane odločbe niso razvidne. Zaključek upravnih organov o obstoju ovir za vračilo celotne nepremičnine, pri čemer se upravna organa opirata na stanje v naravi, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in je vsaj preuranjen.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
V primeru davčne izvršbe na denarno terjatev dolžnika lahko dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanje
Za obnovo postopka iz razloga po 2. točki 260. člena ZUP zadostuje, da gre za dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Nič pa ni govora o kazenski odgovornosti storilca in s tem o nadaljnjih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za to, da se izreče obsodba pred kazenskim sodiščem. Zato se sodišče pridružuje stališču tožeče stranke, da jezikovna in logična razlaga pripeljeta do zaključka, da kazenska sodba ni potrebna, ter da se obstoj obnovitvenega razloga iz citirane določbe lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili. To pa seveda le v primeru, če kazenskega postopka ni mogoče izvesti ali ga ni mogoče začeti, kar se v vsakem primeru posebej ugotavlja na podlagi 264. člena ZUP. V nasprotnem primeru je namreč upravni organ, ki odloča o obnovi, vezan na pravnomočno (obsodilno) sodbo kazenskega sodišča.
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tazlogi za odločitev organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve oz. dobave zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
Pravna oseba ima kot subjekt v postopku izbrisa brez likvidacije (poleg njenega družbenika ali upnika) možnost, da do poteka roka za ugovor zoper sklep o izbrisu, vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) in se s tem izogne izbrisu. Če takšen predlog do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ni vložen, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) ni več mogoče odločati. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da glede na okoliščine konkretnega primera predloga za uvedbo stečaja sploh ni (več) mogoče vložiti. Zato je, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, njena odločitev, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.