denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahteva stranke
Iz VII. točke izreka izpodbijane denacionalizacijske odločbe, pa tudi iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je upravni organ štel, da je tožnik zahtevek iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku postavil. Če pa v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 11. 2005 takšen tožnikov zahtevek ni bil jasno povzet, to ne more biti razlog za zavrženje zahtevka kot prepozno postavljenega.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prirast premoženja - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - retroaktivnost
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - hipoteka - ugovor zoper sklep o vpisu hipoteke
Tožnik je bil kot ex lege dedič obveščen o izvršitvi spornega sklepa o zaznambi hipoteke na zapustničini nepremičnini. Obveščen je bil o zaznambi hipoteke kot pravno pomembnem dejstvu, ne pomeni pa to, da je bil prejudiciran kot dedič zapustničinega dolga, saj bo imel na zapuščinski obravnavi možnost odločati se o dejstvu ali aktivo in pasivo zapustnice sprejme ali ne. Ker je iz sklepa jasno razvidno, da tožnik ni bil udeleženec postopka in mu zato lastnost stranke ne gre, je zadeva očitno nerazumna.
upravni postopek - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - stroški postopka
Tožnik je vložil pritožbo izključno zoper 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni imela zakonske podlage, da je v pritožbenem postopku z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa odpravila celoten sklep z dne 11. 1. 2011, s tem tudi 1. točko izreka, ki je bila tožniku v korist. Po določbi prvega odstavka 247. člena ZUP namreč organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. To pomeni, da lahko samo v mejah spoštovanja prvega odstavka 247. člena ZUP, drugostopenjski organ uporabi določbo 252. člena ZUP, na katero se tožena stranka sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega akta, ne more pa je uporabiti izven okvirov na katere se nanaša pritožba. Zoper dokončno in pravnomočno odločitev upravnega organa ni mogoče odločati na podlagi 252. člena ZUP, ampak je, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, mogoče uporabiti izredna pravna sredstva, česar pa tožena stranka ni storila.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - potni stroški - uporaba Odvetniške tarife - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep nima potrebne obrazložitve v smislu 5. točke prvega prvega odstavka 214. člena ZUP, nima torej razlogov, zakaj tožena stranka potnih stroškov tožnici ni priznala. Izdaja dopolnilnega sklepa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča, če bi tožena stranka upoštevala določbo 273. člena ZUP in uporabila institut spremembe ali odprave odločbe v zvezi z upravnim sporom, kar pa bi v obravnavanem primeru pomenilo, da bi morala izdati (novi) sklep o stroških tako, da bi ugodila vsem tožbenim zahtevkom. To pa nadalje pomeni, da bi morala upoštevati (in ugoditi) tudi tožbenemu zahtevku, v katerem tožnica zatrjuje, da izpodbijani sklep temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je v datumu vložitve tožbe in posledično nepravilni uporabi materialnega prava.
V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 120. člena ZDoh-2, ki določa institut povprečenja dohodka, glede na to, da ta kot zakonski dejanski stan izrecno določa prejetje dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, ko se dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove, ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let. Tožničini dohodki pa niso bili pridobljeni na podlagi sodne odločbe, temveč na podlagi izvensodne poravnave, ki v pravnih posledicah ni povsem enaka sodni odločbi. Po svoji pravni naravi je namreč to pogodba, z vsemi pravnimi posledicami, ki izhajajo iz tega. Izvensodna poravnava tudi nima učinka pravnomočne sodne odločbe in ni izvršilni naslov.
Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima sicer določena javna pooblastila, v konkretnem primeru ni izdala izpodbijanega akta pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina tako nima značaja upravnega akta, kot ga ima akt o vpisu oziroma izbrisu odvetnika iz imenika. Ker ZOdv ali kateri drugi zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije mogoč upravni spor, ne gre niti za drug posamični akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
Dejansko stanje, ki ga je upravni organ ugotovil dne 27. 3. 2001, ko sta obstajali še stari parceli, za obravnavanje nove lokacijske dokumentacije, v kateri so navedene nove parc. št., ni bilo več pravno pomembno.
Zmotno je stališče tožnice, da investitorka kljub pridobljeni lastninski pravici na nepremičninah, na katerih se nahaja sporna gradnja, lahko z njo razpolaga le v mejah sporazuma, sklenjenega z njenim očetom. Iz podatkov javnih knjig, na katerih temelji tudi ugotovitev, da je investitorka lastnica obravnavanih nepremičnin, namreč ne izhaja omejitev te pravice v korist tožničinih nepremičnin.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja mikro, malih in srednjih velikih podjetij ter razvoja turističnih kapacitet na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2010, točka II, IV.
Iz razpisnega obrazca št. 4/1 izhaja, da je tožeča stranka prijavila fazno investicijo, ki bo zaključena do meseca aprila 2013. V rubriki 6.1.8.1. navedenega obrazca pa je kot mesec realizacije celotne investicije navedla april ali maj mesec leta 2013, mesec realizacije prve faze pa je avgust mesec 2010. Iz navedenega izhaja, da je ugovor tožeče stranke, da je prijavila investicijo, ki naj bi bila zaključena do leta 2012, neutemeljen, saj iz prilog k njeni vlogi izhaja, da prijavlja dvofazno investicijo, ki se bo zaključila v letu 2013.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - begunec
Tožbena navedba, da so hišo tožeče stranke partizani izropali pred odhodom njene družine v D. je v nasprotju z vsemi, v upravnem postopku zbranimi izjavami in listinami, zato v tej zadevi niso podani zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja begunca.
Tožeča stranka ni bila stranka v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja, zato ne more vložiti zahteve za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
ZVV člen 2, 2a, 26, 26/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočna odločitev o isti upravni zadevi - ponovna zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Iz upravnih spisov izhaja, da se je v postopku, na podlagi zahteve tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 29. 9. 2004, že vodil ugotovitveni postopek, na podlagi katerega je bilo zaključeno, da niso izpolnjeni pogoji po 6. alinei 2. člena in 2.a člena ZVV. Navedeni določbi zakona se z novelo ZVV-C nista spremenili, 7. alinea 2. člena, ki je bila uveljavljena z novelo zakona, pa normativno ne zajema že ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi dopolnitev 26. člena zakona v konkretni zadevi, glede na to, da je bila zavrnilna odločba tožeči stranki izdana po opravljenem postopku skladno s 145. členom ZUP, ne predstavlja spremenjene pravne podlage.
Kakor izhaja iz upravnih spisov se je z izgradnjo mansarde spremenila etažnost objekta, ki je predmet spremembe gradbenega dovoljenja. V gradbenem dovoljenju je bila namreč dovoljena nad prvo etažo galerija, to je na stebrih postavljena streha. Z nedovoljeno gradnjo, ki se legalizira, pa je bila zgrajena stanovanjska etaža v obliki mansarde tako, da je etažnost objekta, ki se legalizira, P+1+M. Sodišče meni, da bi za legalizacijo te gradnje, investitor moral pridobiti soglasje tožeče stranke. Ker takega soglasja ni pridobil, projekt za legalizacijo ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, zato je bil ob izdaji izpodbijane odločbe kršen prvi odstavek 66. člena ZGO-1.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi, čeprav je izdana po prostem preudarku, ni dovolj obrazložila, zakaj je zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na tožbo je sicer pojasnila, zakaj je štela, da dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega je upravičen tožnik, predstavlja dohodek njegove žene, vendar navedena obrazložitev na more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajni postopek - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Prekluzivni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku se je iztekel dne 9. 9. 2011. Vložitev tožbe po izteku prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku nima izgleda za uspeh. Upniki morajo namreč v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP prijaviti svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim izvedbenim aktom - kulturnovarstveno soglasje
V postopku je bilo ugotovljeno, da z gradnjo obvoznice ne bo poseženo v nobeno zaščiteno območje, zato pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/4. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti priloga 1, tarifna številka 78.200.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - dejavnost posredovanja začasne delovne sile
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasne delovne sile. Bistveni elementi te dejavnosti so: začasnost del, zaposlitev delavcev pri zaposlovalni agenciji ter nadzor naročnika pri opravljanju dela. Glede nadzora je upravni organ odločitev utemeljeno oprl na določila pogodb o poslovnem sodelovanju, ki dokazujejo, da so delavci tožeče stranke v obratu naročnika dela opravljali pod naročnikovim nadzorom. Tožeča stranka torej naročniku ni nudila zgolj svojih storitev, pač pa je opravljala dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, ki jo lahko opravljajo le pooblaščene agencije za zaposlovanje.
javna prireditev - organiziranje javne prireditve - dovoljenje za prireditev - pogoji za izdajo dovoljenja - ugotovitvena tožba
Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.
Upravni organ se mora v postopku odločanja o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja omejiti le na predlagane spremembe in mu ni treba ponovno presojati izpolnjevanja vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1.