inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke - neskladna gradnja
Sprememba lastništva nepremičnine tekom inšpekcijskega postopka ne predstavlja pravne obveznosti upravnega organa, da bi moral ponovno izvesti vse že izvedene dokaze. V obravnavanem primeru sodišče še poudarja, da so inšpekcijski zapisniki javne listine v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP, za katere velja pravna domneva resničnosti. Zato tudi dokazovanje dejstev, ki so ugotovljena v zapisniku, po določbi prvega odstavka 169. člena ZUP v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo potrebno.
Inšpekcijski ukrep ni bil izrečen zaradi neskladne gradnje, temveč zaradi gradnje na parcelni številki, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Ker pa je parcelna številka vsebovana v izreku odločbe in s tem bistveni del gradbenega dovoljenja, je inšpekcijski ukrep odstranitve tega objekta pravno utemeljen.
ZDen člen 60, 60/1, 67, 67/3. ZUP člen 42, 43, 44, 45, 142.
denacionalizacija - stranski udeleženec - skrbnik za poseben primer
Za nastopanje kot stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku mora oseba, ki tak položaj uveljavlja, izkazati, da bi v postopku varovala svoje pravice ali pravne interese. Obstajati mora torej določeno razmerje te osebe do konkretne upravne zadeve, po kateri ji pripadajo določene pravice, obveznosti ali pravne koristi, o katerih se odloča v upravnem postopku. Kdo ima določeno pravico, obveznost ali pravno varovano korist, določa materialen predpis. Tožnik svojo zahtevo, da se mu prizna položaj stranke (stranskega udeleženca) v predmetnem denacionalizacijskem postopku gradi na položaju skrbnika za poseben primer, za katerega je bil v tem postopku postavljen. S tem pa po mnenju sodišča ni izkazal, da bi v tem postopku varoval lastne pravice ali pravne interese. ZDen namreč skrbniku za posebne primere ne nalaga, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljal pravice naslednikov denacionalizacijskega upravičenca do denacionalizacije, ampak da začasno upravlja denacionalizirano premoženje (tretji odstavek 67. člena ZDen).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - sodni postopek - postopek o prekršku
V zadevnih postopkih o prekršku (še) ne gre za sodne postopke, kot to pravilno pojasni že tožena stranka in na tej podlagi pravilno zaključi, da že iz tega razloga ni zakonske podlage za dodelitev BPP.
davčni inšpekcijski nadzor - sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru - predstavitev pooblaščene osebe ob začetku nadzora - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni organ o tem, ali bo izdal sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ali ne, odloča na podlagi lastne presoje, glede na namen nadzora in glede na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti zavezanca za davek. Zoper neizdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru zavezanec nima pravice pritožbe.
Obveznost iz 136. člena ZDavP-2, da se pooblaščena oseba ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora predstavi, velja za primere, ko se postopek začne z vročitvijo sklepa.
Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru lahko davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
davek - dohodnina - odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prirast premoženja - izvor premoženja - ocena davčne osnove - ocena davčne osnove za fizično osebo - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - retroaktivnost
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.
ZBPP člen 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 14, 36, 36/1. ZSV člen 22, 27, 27a, 27a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za nujno BPP vložil zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog, hkrati pa je ugovor tudi vložil. Glede na to ter ob upoštevanju okoliščine, da postulacijsko sposobnost za vložitev navedenega pravnega sredstva tožnik izkazuje (ni predpisano obvezno pravno zastopanje), po presoji sodišča tožnik zmotno meni, da bi mu nujna BPP morala biti priznana ter da bi organ za BPP o njegovi vlogi ne mogel odločiti kot o prošnji za dodelitev redne BPP za zadevo, na katero se prošnja nanaša.
Tožnik je prošnji priložil odločbo centra za socialno delo (po kateri je bil upravičen do enkratne izredne denarne socialne pomoči v enkratnem znesku v višini 229,52 EUR). Vendar na podlagi te odločbe tožnik ne šteje za prosilca, ki (redno) prejema denarno socialno pomoč, zato mu organ za BPP ni mogel dodeliti izredne BPP.
Pravilen je zaključek organa za BPP, da je tožnik z lastnim dohodkom, tj. povprečnim mesečnim dohodkom iz naslova pokojnine, ki je v obdobju od avgusta do oktobra 2010 znašal mesečno 818,92 EUR – pokojnina v skladu s 27. členom ZSV tudi prejemek, ki šteje kot lastni dohodek, s čimer je presegel mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP do višine katerega se šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, in je ta zato upravičen do BPP.
upravni postopek - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - stroški postopka
Tožnik je vložil pritožbo izključno zoper 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni imela zakonske podlage, da je v pritožbenem postopku z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa odpravila celoten sklep z dne 11. 1. 2011, s tem tudi 1. točko izreka, ki je bila tožniku v korist. Po določbi prvega odstavka 247. člena ZUP namreč organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. To pomeni, da lahko samo v mejah spoštovanja prvega odstavka 247. člena ZUP, drugostopenjski organ uporabi določbo 252. člena ZUP, na katero se tožena stranka sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega akta, ne more pa je uporabiti izven okvirov na katere se nanaša pritožba. Zoper dokončno in pravnomočno odločitev upravnega organa ni mogoče odločati na podlagi 252. člena ZUP, ampak je, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, mogoče uporabiti izredna pravna sredstva, česar pa tožena stranka ni storila.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - begunec
Tožbena navedba, da so hišo tožeče stranke partizani izropali pred odhodom njene družine v D. je v nasprotju z vsemi, v upravnem postopku zbranimi izjavami in listinami, zato v tej zadevi niso podani zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja begunca.
Dejansko stanje, ki ga je upravni organ ugotovil dne 27. 3. 2001, ko sta obstajali še stari parceli, za obravnavanje nove lokacijske dokumentacije, v kateri so navedene nove parc. št., ni bilo več pravno pomembno.
Zmotno je stališče tožnice, da investitorka kljub pridobljeni lastninski pravici na nepremičninah, na katerih se nahaja sporna gradnja, lahko z njo razpolaga le v mejah sporazuma, sklenjenega z njenim očetom. Iz podatkov javnih knjig, na katerih temelji tudi ugotovitev, da je investitorka lastnica obravnavanih nepremičnin, namreč ne izhaja omejitev te pravice v korist tožničinih nepremičnin.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja mikro, malih in srednjih velikih podjetij ter razvoja turističnih kapacitet na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2010, točka II, IV.
Iz razpisnega obrazca št. 4/1 izhaja, da je tožeča stranka prijavila fazno investicijo, ki bo zaključena do meseca aprila 2013. V rubriki 6.1.8.1. navedenega obrazca pa je kot mesec realizacije celotne investicije navedla april ali maj mesec leta 2013, mesec realizacije prve faze pa je avgust mesec 2010. Iz navedenega izhaja, da je ugovor tožeče stranke, da je prijavila investicijo, ki naj bi bila zaključena do leta 2012, neutemeljen, saj iz prilog k njeni vlogi izhaja, da prijavlja dvofazno investicijo, ki se bo zaključila v letu 2013.
Tožeča stranka ni bila stranka v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja, zato ne more vložiti zahteve za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
ZVV člen 2, 2a, 26, 26/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočna odločitev o isti upravni zadevi - ponovna zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Iz upravnih spisov izhaja, da se je v postopku, na podlagi zahteve tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 29. 9. 2004, že vodil ugotovitveni postopek, na podlagi katerega je bilo zaključeno, da niso izpolnjeni pogoji po 6. alinei 2. člena in 2.a člena ZVV. Navedeni določbi zakona se z novelo ZVV-C nista spremenili, 7. alinea 2. člena, ki je bila uveljavljena z novelo zakona, pa normativno ne zajema že ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi dopolnitev 26. člena zakona v konkretni zadevi, glede na to, da je bila zavrnilna odločba tožeči stranki izdana po opravljenem postopku skladno s 145. členom ZUP, ne predstavlja spremenjene pravne podlage.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi, čeprav je izdana po prostem preudarku, ni dovolj obrazložila, zakaj je zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust.
Kakor izhaja iz upravnih spisov se je z izgradnjo mansarde spremenila etažnost objekta, ki je predmet spremembe gradbenega dovoljenja. V gradbenem dovoljenju je bila namreč dovoljena nad prvo etažo galerija, to je na stebrih postavljena streha. Z nedovoljeno gradnjo, ki se legalizira, pa je bila zgrajena stanovanjska etaža v obliki mansarde tako, da je etažnost objekta, ki se legalizira, P+1+M. Sodišče meni, da bi za legalizacijo te gradnje, investitor moral pridobiti soglasje tožeče stranke. Ker takega soglasja ni pridobil, projekt za legalizacijo ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, zato je bil ob izdaji izpodbijane odločbe kršen prvi odstavek 66. člena ZGO-1.
Upravni organ se mora v postopku odločanja o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja omejiti le na predlagane spremembe in mu ni treba ponovno presojati izpolnjevanja vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-1, 13, 13/4. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti priloga 1, tarifna številka 78.200.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - dejavnost posredovanja začasne delovne sile
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka opravlja dejavnost posredovanja začasne delovne sile. Bistveni elementi te dejavnosti so: začasnost del, zaposlitev delavcev pri zaposlovalni agenciji ter nadzor naročnika pri opravljanju dela. Glede nadzora je upravni organ odločitev utemeljeno oprl na določila pogodb o poslovnem sodelovanju, ki dokazujejo, da so delavci tožeče stranke v obratu naročnika dela opravljali pod naročnikovim nadzorom. Tožeča stranka torej naročniku ni nudila zgolj svojih storitev, pač pa je opravljala dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, ki jo lahko opravljajo le pooblaščene agencije za zaposlovanje.
premestitev obsojenca - začasna premestitev obsojenca - podaljšanje premestitve obsojenca - razlogi za premestitev in podaljšanje premestitve
O premestitvi in o podaljšanju premestitve obsojenca v zaporu odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka pa je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, ki ju določa zakon.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajni postopek - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Prekluzivni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku se je iztekel dne 9. 9. 2011. Vložitev tožbe po izteku prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku nima izgleda za uspeh. Upniki morajo namreč v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP prijaviti svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Na podlagi ugotovljene višine povprečnega mesečnega dohodka je upravni organ pravilno ugotovil, da je povprečni mesečni dohodek tožnika presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - interes pravičnosti in morale
V konkretnem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, v kateri tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč, da sam ne bi razumel, česa je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben sam zagovarjati. Ne gre tudi za procesni položaj, v katerem bi se znašel prvič, saj je bil po podatkih spisa že večkrat obsojen. Ob tem pa tožnik v tožbi tudi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom.