brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - hipoteka - ugovor zoper sklep o vpisu hipoteke
Tožnik je bil kot ex lege dedič obveščen o izvršitvi spornega sklepa o zaznambi hipoteke na zapustničini nepremičnini. Obveščen je bil o zaznambi hipoteke kot pravno pomembnem dejstvu, ne pomeni pa to, da je bil prejudiciran kot dedič zapustničinega dolga, saj bo imel na zapuščinski obravnavi možnost odločati se o dejstvu ali aktivo in pasivo zapustnice sprejme ali ne. Ker je iz sklepa jasno razvidno, da tožnik ni bil udeleženec postopka in mu zato lastnost stranke ne gre, je zadeva očitno nerazumna.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - delo na projektih
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev upravnega organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z v obrazložitvi navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima sicer določena javna pooblastila, v konkretnem primeru ni izdala izpodbijanega akta pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina tako nima značaja upravnega akta, kot ga ima akt o vpisu oziroma izbrisu odvetnika iz imenika. Ker ZOdv ali kateri drugi zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije mogoč upravni spor, ne gre niti za drug posamični akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence člen 20. ZUP člen 7, 71.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - pouk o posledicah neopravičenega izostanka
Tožnik v nasprotju z 71. členom ZUP v vabilu ni bil opozorjen na posledice, če se vabilu ne bi odzval ali če ne bi sporočil opravičljivih razlogov za izostanek. Iz vabila, zapisanega v zaposlitvenem načrtu, sledi (le) obveznost tožnika, da se bo, če se iz opravičenih razlogov ne bo mogel zglasiti na dogovorjeni termin svetovalnega razgovora, z Zavodom dogovoril za nov termin najkasneje v roku 15 dni po datumu prenehanja veljavnosti zaposlitvenega načrta. Pravnega pouka o posledicah nespoštovanja sprejetih obvez (udeležbe na zaposlitvenem razgovoru na vabilo Zavoda RS za zaposlovanje), ki je kot obvezen sestavni del zaposlitvenega načrta predpisan s pravilnikom, pa tudi zaposlitveni načrt ne vsebuje.
davčni inšpekcijski nadzor - sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru - predstavitev pooblaščene osebe ob začetku nadzora - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni organ o tem, ali bo izdal sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ali ne, odloča na podlagi lastne presoje, glede na namen nadzora in glede na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti zavezanca za davek. Zoper neizdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru zavezanec nima pravice pritožbe.
Obveznost iz 136. člena ZDavP-2, da se pooblaščena oseba ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora predstavi, velja za primere, ko se postopek začne z vročitvijo sklepa.
Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru lahko davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje člen 15, 78. ZUS-1 člen 52.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - objekt z delno komunalno opremljenostjo - tožbena novota
Iz fotografskih posnetkov upravnega organa na terenu ne izhaja, da bi na navedenem zemljišču kakšen objekt sploh obstajal. Glede na to upravni organ tudi ni bil zavezan, da bi na ogled in v postopek glede ugotavljanja tega dejstva pritegnil investitorja. Ne samo, da je predložitev izpisa iz prostorskega portala RS v tožbi tožbena novota, ki se po določbi 52. člena ZUS-1 ne upošteva kot dokaz. Tudi iz izpisa prostorskega portala ne izhaja, da bi šlo za obstoječi stanovanjski objekt, katerega bi bil dolžan upravni organ pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati kot objekt z delno komunalno opremljenostjo.
Glede na to, da besedilo dne 25. 5. 2010 na Mestnem svetu MO Celje sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje, sploh ni bilo objavljeno (to dejstvo med strankami ni sporno), tudi ni moglo začeti veljati sicer v Uradnem listu RS, št. 45/2010 objavljeno novo uradno prečiščeno besedilo Odloka (sprejeto isti dan), ki temelji zgolj na spremembah Odloka iz leta 2008 in 2009. Uporaba Odlokov iz leta 2008 in 2009 za odmero komunalnega prispevka je bila, glede na ustavno določeno veljavnost predpisov, tako pravilna in zakonita.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahteva stranke
Iz VII. točke izreka izpodbijane denacionalizacijske odločbe, pa tudi iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je upravni organ štel, da je tožnik zahtevek iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku postavil. Če pa v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 11. 2005 takšen tožnikov zahtevek ni bil jasno povzet, to ne more biti razlog za zavrženje zahtevka kot prepozno postavljenega.
Kakor izhaja iz upravnih spisov se je z izgradnjo mansarde spremenila etažnost objekta, ki je predmet spremembe gradbenega dovoljenja. V gradbenem dovoljenju je bila namreč dovoljena nad prvo etažo galerija, to je na stebrih postavljena streha. Z nedovoljeno gradnjo, ki se legalizira, pa je bila zgrajena stanovanjska etaža v obliki mansarde tako, da je etažnost objekta, ki se legalizira, P+1+M. Sodišče meni, da bi za legalizacijo te gradnje, investitor moral pridobiti soglasje tožeče stranke. Ker takega soglasja ni pridobil, projekt za legalizacijo ni izdelan v skladu s prostorskim aktom, zato je bil ob izdaji izpodbijane odločbe kršen prvi odstavek 66. člena ZGO-1.
Dejansko stanje, ki ga je upravni organ ugotovil dne 27. 3. 2001, ko sta obstajali še stari parceli, za obravnavanje nove lokacijske dokumentacije, v kateri so navedene nove parc. št., ni bilo več pravno pomembno.
Zmotno je stališče tožnice, da investitorka kljub pridobljeni lastninski pravici na nepremičninah, na katerih se nahaja sporna gradnja, lahko z njo razpolaga le v mejah sporazuma, sklenjenega z njenim očetom. Iz podatkov javnih knjig, na katerih temelji tudi ugotovitev, da je investitorka lastnica obravnavanih nepremičnin, namreč ne izhaja omejitev te pravice v korist tožničinih nepremičnin.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja mikro, malih in srednjih velikih podjetij ter razvoja turističnih kapacitet na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2010, točka II, IV.
Iz razpisnega obrazca št. 4/1 izhaja, da je tožeča stranka prijavila fazno investicijo, ki bo zaključena do meseca aprila 2013. V rubriki 6.1.8.1. navedenega obrazca pa je kot mesec realizacije celotne investicije navedla april ali maj mesec leta 2013, mesec realizacije prve faze pa je avgust mesec 2010. Iz navedenega izhaja, da je ugovor tožeče stranke, da je prijavila investicijo, ki naj bi bila zaključena do leta 2012, neutemeljen, saj iz prilog k njeni vlogi izhaja, da prijavlja dvofazno investicijo, ki se bo zaključila v letu 2013.
Tožeča stranka ni bila stranka v postopku izdaje kulturnovarstvenega soglasja, zato ne more vložiti zahteve za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Tožena stranka v izpodbijani odločbi, čeprav je izdana po prostem preudarku, ni dovolj obrazložila, zakaj je zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust.
status žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - begunec
Tožbena navedba, da so hišo tožeče stranke partizani izropali pred odhodom njene družine v D. je v nasprotju z vsemi, v upravnem postopku zbranimi izjavami in listinami, zato v tej zadevi niso podani zakonski pogoji za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja begunca.
ZVV člen 2, 2a, 26, 26/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
vojni veteran - status vojnega veterana - pravnomočna odločitev o isti upravni zadevi - ponovna zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Iz upravnih spisov izhaja, da se je v postopku, na podlagi zahteve tožeče stranke za priznanje statusa vojnega veterana z dne 29. 9. 2004, že vodil ugotovitveni postopek, na podlagi katerega je bilo zaključeno, da niso izpolnjeni pogoji po 6. alinei 2. člena in 2.a člena ZVV. Navedeni določbi zakona se z novelo ZVV-C nista spremenili, 7. alinea 2. člena, ki je bila uveljavljena z novelo zakona, pa normativno ne zajema že ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi dopolnitev 26. člena zakona v konkretni zadevi, glede na to, da je bila zavrnilna odločba tožeči stranki izdana po opravljenem postopku skladno s 145. členom ZUP, ne predstavlja spremenjene pravne podlage.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajni postopek - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Prekluzivni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku se je iztekel dne 9. 9. 2011. Vložitev tožbe po izteku prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku nima izgleda za uspeh. Upniki morajo namreč v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP prijaviti svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim izvedbenim aktom - kulturnovarstveno soglasje
V postopku je bilo ugotovljeno, da z gradnjo obvoznice ne bo poseženo v nobeno zaščiteno območje, zato pridobitev kulturnovarstvenega soglasja ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
Upravni organ se mora v postopku odločanja o zahtevi za spremembo gradbenega dovoljenja omejiti le na predlagane spremembe in mu ni treba ponovno presojati izpolnjevanja vseh pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1.
javna prireditev - organiziranje javne prireditve - dovoljenje za prireditev - pogoji za izdajo dovoljenja - ugotovitvena tožba
Naslovnik v konkretnem primeru izpodbijane odločbe sicer ni tožnik, temveč organizator javne prireditve, vendar je bil tožniku v skladu z določili 43. člena ZUP priznan položaj stranke v postopku s strani pristojnega organa druge stopnje, ki je meritorno obravnavala tožnikovo pritožbo, ki ji je deloma ugodila tako, da je v skladu z določili 248. člena ZUP ob reševanju tožnikove pritožbe deloma spremenila izrek izpodbijane prvostopne odločbe iz razlogov, ki jih je pravilno navedla v svoji obrazložitvi. Hkrati pa je v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZUP presodila tudi vse bistvene pritožbene navedbe, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, sodišče pa se z njenimi razlogi v celoti strinja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ni navedla dejstev in okoliščin, ki so narekovale izrek odločbe oziroma ni navedla dokazov za oceno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V odgovoru na tožbo je sicer pojasnila, zakaj je štela, da dodatek za pomoč in postrežbo, do katerega je upravičen tožnik, predstavlja dohodek njegove žene, vendar navedena obrazložitev na more sanirati ugotovljene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Na podlagi ugotovljene višine povprečnega mesečnega dohodka je upravni organ pravilno ugotovil, da je povprečni mesečni dohodek tožnika presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.