Objekt, ki je predmet adaptacije in spremembe namembnosti, je zgrajen v skladu z izdanimi dovoljenji, ob sedanji spremembi namembnosti pa se njegovi oblikovni elementi ne spreminjajo, zato ni potrebno soglasje sosedov.
upravni spor - pravni interes za tožbo - prijava začasnega prebivališča - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
O tožnikovi prijavi začasnega prebivališča s strani tožene stranke je bilo že odločeno, navedeno potrdilo o vloženi prošnji za izdajo oz. podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana državljana države članice Evropskega gospodarskega prostora ali slovenskega državljana pa velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Iz navedenih razlogov tožnik ne izkazuje pravnega interesa glede zatrjevanega nesprejema prijave začasnega prebivališča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Akt, zoper katerega želi tožnik vložiti tožbo, ni akt, bi ga sodišče lahko presojalo v upravnem sporu. Zato zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Prosilka je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči le zelo pavšalno navajala zakonske razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da na ta način ni izkazala, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
ukrep inšpektorja - molk organa - tožba zaradi molka organa - zahteva za izdajo odločbe
Tožnik je v januarju 2009 podal vlogo za inšpekcijsko ukrepanje zaradi zatrjevane delovne nesreče, ki naj bi jo utrpel na delovišču rudarskega obrata, katero naj bi obravnaval Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo. V juniju 2010 ga je Ministrstvo za gospodarstvo obvestilo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti ter je bila predana Inšpektoratu RS za delo. Ker tudi slednji na njegovo vlogo ni odgovoril, je tožnik v januarju 2011 vložil pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri pristojnem ministrstvu, v tej vlogi pa še izrecno postavil zahtevek za priznanje položaja stranke v postopku. Pozivanje drugostopenjskega organa, da odloči o njegovi pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik izkazal potrdilom o priporočeni pošiljki z dne 17. 5. 2011. Sodišče ugotavlja, da o tožnikovi vlogi, s katero je sprožil inšpekcijski postopek, do vložitve tožbe ni bilo odločeno, niti ni noben organ o njej odločil v teku upravnega spora. Tožnik je obravnavanje svoje vloge na predpisan način urgiral in izpolnil pogoje za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje člen 15, 78. ZUS-1 člen 52.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - objekt z delno komunalno opremljenostjo - tožbena novota
Iz fotografskih posnetkov upravnega organa na terenu ne izhaja, da bi na navedenem zemljišču kakšen objekt sploh obstajal. Glede na to upravni organ tudi ni bil zavezan, da bi na ogled in v postopek glede ugotavljanja tega dejstva pritegnil investitorja. Ne samo, da je predložitev izpisa iz prostorskega portala RS v tožbi tožbena novota, ki se po določbi 52. člena ZUS-1 ne upošteva kot dokaz. Tudi iz izpisa prostorskega portala ne izhaja, da bi šlo za obstoječi stanovanjski objekt, katerega bi bil dolžan upravni organ pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati kot objekt z delno komunalno opremljenostjo.
Glede na to, da besedilo dne 25. 5. 2010 na Mestnem svetu MO Celje sprejetega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju MO Celje, sploh ni bilo objavljeno (to dejstvo med strankami ni sporno), tudi ni moglo začeti veljati sicer v Uradnem listu RS, št. 45/2010 objavljeno novo uradno prečiščeno besedilo Odloka (sprejeto isti dan), ki temelji zgolj na spremembah Odloka iz leta 2008 in 2009. Uporaba Odlokov iz leta 2008 in 2009 za odmero komunalnega prispevka je bila, glede na ustavno določeno veljavnost predpisov, tako pravilna in zakonita.
Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima sicer določena javna pooblastila, v konkretnem primeru ni izdala izpodbijanega akta pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina tako nima značaja upravnega akta, kot ga ima akt o vpisu oziroma izbrisu odvetnika iz imenika. Ker ZOdv ali kateri drugi zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije mogoč upravni spor, ne gre niti za drug posamični akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 120. člena ZDoh-2, ki določa institut povprečenja dohodka, glede na to, da ta kot zakonski dejanski stan izrecno določa prejetje dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, ko se dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove, ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let. Tožničini dohodki pa niso bili pridobljeni na podlagi sodne odločbe, temveč na podlagi izvensodne poravnave, ki v pravnih posledicah ni povsem enaka sodni odločbi. Po svoji pravni naravi je namreč to pogodba, z vsemi pravnimi posledicami, ki izhajajo iz tega. Izvensodna poravnava tudi nima učinka pravnomočne sodne odločbe in ni izvršilni naslov.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence člen 20. ZUP člen 7, 71.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - pouk o posledicah neopravičenega izostanka
Tožnik v nasprotju z 71. členom ZUP v vabilu ni bil opozorjen na posledice, če se vabilu ne bi odzval ali če ne bi sporočil opravičljivih razlogov za izostanek. Iz vabila, zapisanega v zaposlitvenem načrtu, sledi (le) obveznost tožnika, da se bo, če se iz opravičenih razlogov ne bo mogel zglasiti na dogovorjeni termin svetovalnega razgovora, z Zavodom dogovoril za nov termin najkasneje v roku 15 dni po datumu prenehanja veljavnosti zaposlitvenega načrta. Pravnega pouka o posledicah nespoštovanja sprejetih obvez (udeležbe na zaposlitvenem razgovoru na vabilo Zavoda RS za zaposlovanje), ki je kot obvezen sestavni del zaposlitvenega načrta predpisan s pravilnikom, pa tudi zaposlitveni načrt ne vsebuje.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - nagrada za narok
O sporni razlagi tarifne številke 3102 ZOdvT je že presojalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je glede razlage besedne zveze "Nagrada za narok" po tarifni številki 3102 sprejelo razlago, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke. Odločitev je utemeljilo s teleološko in zgodovinsko razlago in upoštevalo pravilo, da je treba izjeme razlagati zožujoče. Tako je Vrhovno sodišče RS upoštevalo namen, ki ga je ZOdvT pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke.
Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati niti tožnikov zahtevek, da mu bi morali biti priznani stroški v višini, kot so bili v pravdni zadevi naloženi nasprotni stranki. Tožnik je bil namreč prosilki dodeljen v postopku brezplačne pravne pomoči, ki vprašanje povrnitve stroškov zastopanja postopkovno ureja v določbi 40. člena ZBPP v povezavi z ZOdvT.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - potni stroški - uporaba Odvetniške tarife - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep nima potrebne obrazložitve v smislu 5. točke prvega prvega odstavka 214. člena ZUP, nima torej razlogov, zakaj tožena stranka potnih stroškov tožnici ni priznala. Izdaja dopolnilnega sklepa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča, če bi tožena stranka upoštevala določbo 273. člena ZUP in uporabila institut spremembe ali odprave odločbe v zvezi z upravnim sporom, kar pa bi v obravnavanem primeru pomenilo, da bi morala izdati (novi) sklep o stroških tako, da bi ugodila vsem tožbenim zahtevkom. To pa nadalje pomeni, da bi morala upoštevati (in ugoditi) tudi tožbenemu zahtevku, v katerem tožnica zatrjuje, da izpodbijani sklep temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je v datumu vložitve tožbe in posledično nepravilni uporabi materialnega prava.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahteva stranke
Iz VII. točke izreka izpodbijane denacionalizacijske odločbe, pa tudi iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je upravni organ štel, da je tožnik zahtevek iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku postavil. Če pa v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 11. 2005 takšen tožnikov zahtevek ni bil jasno povzet, to ne more biti razlog za zavrženje zahtevka kot prepozno postavljenega.
Nesporno med strankama je, da tožnik ni predložil mnenja sodnega izvedenca, oziroma na drug način nedvomno dokazal dogovora med tožnikom in prodajalcem glede letnice prodanega avtomobila, kot to določa 37.c člen ZVPot, kar je pogoj za izdajo inšpekcijske odločbe. Glede na to tudi prvostopenjski upravni organ ni imel zakonskega pooblastila, da na tožnikov (potrošnikov) predlog izda odločbo, s katero bi prodajalcu odredil, da ugodi zahtevi potrošnika, če je podjetje njegovo zahtevo neupravičeno zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - hipoteka - ugovor zoper sklep o vpisu hipoteke
Tožnik je bil kot ex lege dedič obveščen o izvršitvi spornega sklepa o zaznambi hipoteke na zapustničini nepremičnini. Obveščen je bil o zaznambi hipoteke kot pravno pomembnem dejstvu, ne pomeni pa to, da je bil prejudiciran kot dedič zapustničinega dolga, saj bo imel na zapuščinski obravnavi možnost odločati se o dejstvu ali aktivo in pasivo zapustnice sprejme ali ne. Ker je iz sklepa jasno razvidno, da tožnik ni bil udeleženec postopka in mu zato lastnost stranke ne gre, je zadeva očitno nerazumna.
odobritev pravnega posla - mladoletna oseba - izročilna pogodba
V obravnavanem primeru gre sočasno za prenos premoženja in odobritev pridobljenega premoženja, zato ima CSD v skladu z 111. členom ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti ali soglaša s pravnim poslom, rezultat katerega je tudi obremenitev premoženja mld. tožnika. Prevzemnik je za pridobitev nepremičnega premoženja dolžan v zameno opraviti določene izpolnitve. Gre torej za pridobitev obremenjenega premoženja oz. za bremenitev tudi mladoletnikovega siceršnjega premoženja, kolikor ga ima. Po polnoletnosti je tožnik v položaju, ko bo dolžan izvrševati obveznosti po izročilni pogodbi. To pomeni, da bodo mld. tožnika bremenili vsi stroški vezani na lastništvo in posest nepremičnine. Ob tem pa je nesporno, da z nepremičnino ne bo mogel prosto razpolagati glede na določbo izročilne pogodbe, da se nepremičnina ne sme odtujiti za časa življenja izročevalke brez njene privolitve, kar posledično pomeni, da se prevzemnik ne bo mogel znebiti bremen vzdrževanja nepremičnine na ta način, da bi z njo lahko prosto razpolagal in jo eventualno prodal. Ob takem stanju stvari bodo obveznosti do izročevalke, kot izhajajo iz izročilne pogodbe, za tožnika pomenile preveliko breme in ga bodo lahko znatno ovirale pri njegovem šolanju in življenju nasploh.
vpis v register agencij za zagotavljanje dela - izpolnjevanje pogojev za vpis v register
V konkretnem primeru je tožnik kršil delovno-pravno zakonodajo v smislu druge alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz priloženih pravnomočnih odločb izhaja, da je bil tožnik pravnomočno spoznan za odgovornega za različne kršitve na področju delovnega prava. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje izvršitve
Upoštevaje določbe 44. člena ZP-1 je za pričetek teka zastaralnega roka, tako subjektivnega kot objektivnega, odločilna pravnomočnost odločbe, s katero je bila sankcija izrečena.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - delo na projektih
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev upravnega organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z v obrazložitvi navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
ZIS člen 107. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-2, 279/1-3.
prepoved prirejanja iger na srečo - inšpekcijski ukrep - ničnost odločbe - izvršljivost odločbe
Posebnost iger na srečo preko interneta je ta, da se lahko v celoti ponujajo na daljavo, zato so nerelevantne v tej zvezi vse okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka, da nima sedeža, podružnice, poslovnih prostorov, računalniškega strežnika in ne oglašuje v RS. Vse te okoliščine ne pomenijo, da tožeča stranka v RS ne prireja iger na srečo po internetu. Pristojnostni dejanski stan v zadevi je, da je RS kraj, kjer je dosegljiva spletna stran tožeče stranke.
Izrek odločbe z dne 1. 8. 2006 je prepovedni, kar pomeni, da tožeča stranka na območju RS ne sme prirejati iger na srečo prek interneta, ker za to nima koncesije – dovoljenja. Za jasnost prepovednega izreka ni treba specificirati, katera ravnanja so tožniku prepovedana – vsa, s katerimi prireja igre na srečo prek interneta v RS. Za razumevanje prepovedi je določen geografski obseg (območje RS) kot prepovedana dejavnost kot izvršitveno dejanje (igre na srečo prek interneta), zato je odločitev jasna in določna.