mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - podaljšanje omejitve gibanja - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - varstvo družine
Tudi pri ukrepih za podaljšanje omejitve osebne svobode za en mesec je treba upoštevati stališče Ustavnega sodišča, da zgolj sum na zlorabo postopka sam po sebi ne more biti dovolj za izrek ukrepa omejitve gibanja.
Čustveno navezanost tožnika v razmerju do brata se ni v tolikšni meri odrazila v objektivnih, na zunaj zaznavnih ravnanjih tožnika od trenutka njune ločitve v Italiji, pa ob vložitvi prošnje v Sloveniji meseca decembra 2012 in glede na navedbe v tožbi ter na zaslišanju, da bi sodišče lahko ugotovilo, da izpodbijani ukrep nesorazmerno posega v njegovo pravico glede na javno korist varovanja integritete postopka in s tem varstva pravic do učinkovitega dostopa do azilnega postopka drugih prosilcev za azil.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZUP člen 125, 133. ZViS-D člen 48. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen III 1, III 2, III 3, VI 1, VI 3, VIII 1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - vezanost na zahtevo stranke - sprememba zahtevka - pojem izvajanje izobraževanja
Tožeča stranka je tekom upravnega postopka izrecno navedla, da želi ugotavljanje enakovrednosti tujega naslova s slovenskim naslovom magister znanosti, zato bi morala tožena stranka odločiti o takem zahtevku, česar zaradi napačne razlage materialnega zakona ni storila in s tem kršila pravila postopka.
Na vprašanje, kdaj se je nek program izobraževanja izvajal, daje odgovor tudi določba 48. člena ZViS-D, ki omogoča študentom vpisanim v t.i. „ne-bolonjske programe“, da se po zaključku vpisovanja in po zaključku obveznega izvajanja predavanj še vedno izobražujejo in končajo t.i. „ne-bolonjske“ izobraževalne programe do izteka študijskega leta 2015/2016. V tem času lahko opravljajo izpite, izdelajo in zagovarjajo seminarske naloge ter izdelajo in zagovarjajo magistrske naloge.
Priznavanje izobrazbe mora temeljiti na strokovni oceni vsebinskih kriterijev, za kar pa ne more biti bistveno, ali je vpis v ta študij še možen in če predavanja še potekajo na domačih visokošolskih institucijah.
Upravni organ bi moral, če je menil, da predloženo potrdilo ne ustreza določilu 17. točke razdelka 6.4. Predložitev listinskih dokazil, pozvati tožnico k dopolnitvi vloge in šele če vloga ne bi bila po pozivu ustrezno dopolnjena, bi lahko njeno vlogo obravnaval, kot da ni uveljavljala dodatnih točk.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Prosilka je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči le zelo pavšalno navajala zakonske razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da na ta način ni izkazala, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Akt, zoper katerega želi tožnik vložiti tožbo, ni akt, bi ga sodišče lahko presojalo v upravnem sporu. Zato zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
Odvetniška zbornica Slovenije, ki ima sicer določena javna pooblastila, v konkretnem primeru ni izdala izpodbijanega akta pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Odločba o izreku disciplinskega ukrepa opomina tako nima značaja upravnega akta, kot ga ima akt o vpisu oziroma izbrisu odvetnika iz imenika. Ker ZOdv ali kateri drugi zakon ne določa, da je zoper odločitev disciplinske komisije mogoč upravni spor, ne gre niti za drug posamični akt, ki ima zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
Nesporno med strankama je, da tožnik ni predložil mnenja sodnega izvedenca, oziroma na drug način nedvomno dokazal dogovora med tožnikom in prodajalcem glede letnice prodanega avtomobila, kot to določa 37.c člen ZVPot, kar je pogoj za izdajo inšpekcijske odločbe. Glede na to tudi prvostopenjski upravni organ ni imel zakonskega pooblastila, da na tožnikov (potrošnikov) predlog izda odločbo, s katero bi prodajalcu odredil, da ugodi zahtevi potrošnika, če je podjetje njegovo zahtevo neupravičeno zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - nagrada za narok
O sporni razlagi tarifne številke 3102 ZOdvT je že presojalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je glede razlage besedne zveze "Nagrada za narok" po tarifni številki 3102 sprejelo razlago, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke. Odločitev je utemeljilo s teleološko in zgodovinsko razlago in upoštevalo pravilo, da je treba izjeme razlagati zožujoče. Tako je Vrhovno sodišče RS upoštevalo namen, ki ga je ZOdvT pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke.
Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati niti tožnikov zahtevek, da mu bi morali biti priznani stroški v višini, kot so bili v pravdni zadevi naloženi nasprotni stranki. Tožnik je bil namreč prosilki dodeljen v postopku brezplačne pravne pomoči, ki vprašanje povrnitve stroškov zastopanja postopkovno ureja v določbi 40. člena ZBPP v povezavi z ZOdvT.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje izvršitve
Upoštevaje določbe 44. člena ZP-1 je za pričetek teka zastaralnega roka, tako subjektivnega kot objektivnega, odločilna pravnomočnost odločbe, s katero je bila sankcija izrečena.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - potni stroški - uporaba Odvetniške tarife - obrazložitev odločbe
Izpodbijani sklep nima potrebne obrazložitve v smislu 5. točke prvega prvega odstavka 214. člena ZUP, nima torej razlogov, zakaj tožena stranka potnih stroškov tožnici ni priznala. Izdaja dopolnilnega sklepa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča, če bi tožena stranka upoštevala določbo 273. člena ZUP in uporabila institut spremembe ali odprave odločbe v zvezi z upravnim sporom, kar pa bi v obravnavanem primeru pomenilo, da bi morala izdati (novi) sklep o stroških tako, da bi ugodila vsem tožbenim zahtevkom. To pa nadalje pomeni, da bi morala upoštevati (in ugoditi) tudi tožbenemu zahtevku, v katerem tožnica zatrjuje, da izpodbijani sklep temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je v datumu vložitve tožbe in posledično nepravilni uporabi materialnega prava.
ZIS člen 107. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-2, 279/1-3.
prepoved prirejanja iger na srečo - inšpekcijski ukrep - ničnost odločbe - izvršljivost odločbe
Posebnost iger na srečo preko interneta je ta, da se lahko v celoti ponujajo na daljavo, zato so nerelevantne v tej zvezi vse okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka, da nima sedeža, podružnice, poslovnih prostorov, računalniškega strežnika in ne oglašuje v RS. Vse te okoliščine ne pomenijo, da tožeča stranka v RS ne prireja iger na srečo po internetu. Pristojnostni dejanski stan v zadevi je, da je RS kraj, kjer je dosegljiva spletna stran tožeče stranke.
Izrek odločbe z dne 1. 8. 2006 je prepovedni, kar pomeni, da tožeča stranka na območju RS ne sme prirejati iger na srečo prek interneta, ker za to nima koncesije – dovoljenja. Za jasnost prepovednega izreka ni treba specificirati, katera ravnanja so tožniku prepovedana – vsa, s katerimi prireja igre na srečo prek interneta v RS. Za razumevanje prepovedi je določen geografski obseg (območje RS) kot prepovedana dejavnost kot izvršitveno dejanje (igre na srečo prek interneta), zato je odločitev jasna in določna.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - zahteva stranke
Iz VII. točke izreka izpodbijane denacionalizacijske odločbe, pa tudi iz njene obrazložitve jasno izhaja, da je upravni organ štel, da je tožnik zahtevek iz naslova manjvrednosti vrnjene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku postavil. Če pa v zapisniku o ustni obravnavi z dne 9. 11. 2005 takšen tožnikov zahtevek ni bil jasno povzet, to ne more biti razlog za zavrženje zahtevka kot prepozno postavljenega.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidence člen 20. ZUP člen 7, 71.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - pouk o posledicah neopravičenega izostanka
Tožnik v nasprotju z 71. členom ZUP v vabilu ni bil opozorjen na posledice, če se vabilu ne bi odzval ali če ne bi sporočil opravičljivih razlogov za izostanek. Iz vabila, zapisanega v zaposlitvenem načrtu, sledi (le) obveznost tožnika, da se bo, če se iz opravičenih razlogov ne bo mogel zglasiti na dogovorjeni termin svetovalnega razgovora, z Zavodom dogovoril za nov termin najkasneje v roku 15 dni po datumu prenehanja veljavnosti zaposlitvenega načrta. Pravnega pouka o posledicah nespoštovanja sprejetih obvez (udeležbe na zaposlitvenem razgovoru na vabilo Zavoda RS za zaposlovanje), ki je kot obvezen sestavni del zaposlitvenega načrta predpisan s pravilnikom, pa tudi zaposlitveni načrt ne vsebuje.
vpis v register agencij za zagotavljanje dela - izpolnjevanje pogojev za vpis v register
V konkretnem primeru je tožnik kršil delovno-pravno zakonodajo v smislu druge alineje prvega odstavka 164. člena ZUTD, saj iz priloženih pravnomočnih odločb izhaja, da je bil tožnik pravnomočno spoznan za odgovornega za različne kršitve na področju delovnega prava. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za vpis v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekti - navidezni pravni posli - fiktivni računi - delo na projektih
Odbitek vstopnega DDV je pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Razlogi za odločitev upravnega organa po mnenju sodišča niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z v obrazložitvi navedenimi družbami, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da so navedene družbe zaračunane storitve zanj tudi resnično opravile, saj ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme trditev v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - sodni postopek - postopek o prekršku
V zadevnih postopkih o prekršku (še) ne gre za sodne postopke, kot to pravilno pojasni že tožena stranka in na tej podlagi pravilno zaključi, da že iz tega razloga ni zakonske podlage za dodelitev BPP.
ukrep inšpektorja - molk organa - tožba zaradi molka organa - zahteva za izdajo odločbe
Tožnik je v januarju 2009 podal vlogo za inšpekcijsko ukrepanje zaradi zatrjevane delovne nesreče, ki naj bi jo utrpel na delovišču rudarskega obrata, katero naj bi obravnaval Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo. V juniju 2010 ga je Ministrstvo za gospodarstvo obvestilo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti ter je bila predana Inšpektoratu RS za delo. Ker tudi slednji na njegovo vlogo ni odgovoril, je tožnik v januarju 2011 vložil pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri pristojnem ministrstvu, v tej vlogi pa še izrecno postavil zahtevek za priznanje položaja stranke v postopku. Pozivanje drugostopenjskega organa, da odloči o njegovi pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik izkazal potrdilom o priporočeni pošiljki z dne 17. 5. 2011. Sodišče ugotavlja, da o tožnikovi vlogi, s katero je sprožil inšpekcijski postopek, do vložitve tožbe ni bilo odločeno, niti ni noben organ o njej odločil v teku upravnega spora. Tožnik je obravnavanje svoje vloge na predpisan način urgiral in izpolnil pogoje za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa.
davčni inšpekcijski nadzor - sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru - predstavitev pooblaščene osebe ob začetku nadzora - odločba o ugotovitvi nepravilnosti
Davčni organ o tem, ali bo izdal sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ali ne, odloča na podlagi lastne presoje, glede na namen nadzora in glede na podatke o izpolnjevanju davčnih obveznosti zavezanca za davek. Zoper neizdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru zavezanec nima pravice pritožbe.
Obveznost iz 136. člena ZDavP-2, da se pooblaščena oseba ob začetku davčnega inšpekcijskega nadzora predstavi, velja za primere, ko se postopek začne z vročitvijo sklepa.
Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru lahko davčni organ izda tudi odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vpliva na višino davčne obveznosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - skrajšani postopek - načelo zaslišanja stranke - neskladna gradnja
Sprememba lastništva nepremičnine tekom inšpekcijskega postopka ne predstavlja pravne obveznosti upravnega organa, da bi moral ponovno izvesti vse že izvedene dokaze. V obravnavanem primeru sodišče še poudarja, da so inšpekcijski zapisniki javne listine v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP, za katere velja pravna domneva resničnosti. Zato tudi dokazovanje dejstev, ki so ugotovljena v zapisniku, po določbi prvega odstavka 169. člena ZUP v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo potrebno.
Inšpekcijski ukrep ni bil izrečen zaradi neskladne gradnje, temveč zaradi gradnje na parcelni številki, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Ker pa je parcelna številka vsebovana v izreku odločbe in s tem bistveni del gradbenega dovoljenja, je inšpekcijski ukrep odstranitve tega objekta pravno utemeljen.
V obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 120. člena ZDoh-2, ki določa institut povprečenja dohodka, glede na to, da ta kot zakonski dejanski stan izrecno določa prejetje dohodka iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, ko se dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove, ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let. Tožničini dohodki pa niso bili pridobljeni na podlagi sodne odločbe, temveč na podlagi izvensodne poravnave, ki v pravnih posledicah ni povsem enaka sodni odločbi. Po svoji pravni naravi je namreč to pogodba, z vsemi pravnimi posledicami, ki izhajajo iz tega. Izvensodna poravnava tudi nima učinka pravnomočne sodne odločbe in ni izvršilni naslov.