davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Obravnavani spor se nanaša na odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 175. člena ZDavP-2. Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil zoper dolžnikovega dolžnika izdan sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na davčni račun. To pomeni, da lahko dolžnikov dolžnik v tem postopku uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti na podlagi sklepa o davčni izvršbi. Tožnik pa v tožbi uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov. Tovrstne ugovore bi tožnik lahko uveljavljal le v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi 174. člena ZDavP-2, ne more pa jih več sedaj uspešno uveljavljati v tem postopku, ki ima pravno podlago v 175. členu ZDavP-2.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2, 20, 21. SPZ člen 40, 49.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - prodajna pogodba
Iz pogodbe izhaja, da se z njo prenaša lastninska pravica iz premoženja drugopogodbenikov v premoženje tožnika. To pa pomeni, da gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Prvostopenjski organ je ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen v skladu z določbami ZKZ, odobritev pravnega posla na podlagi druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ pravilno zavrnil.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - pogoji za uvedbo postopka - nujnost in sorazmernost
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 ugotavljal na ustni obravnavi ter nato zaključil, da je obremenitev lastninske pravice s služnostjo na nepremičninah v lasti tožnika nujno potrebna zaradi gradnje daljnovoda z določeno traso, in da je sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino podana, glede na to da gre za gradnjo najpomembnejšega prenosnega daljnovoda v državi, ki bo zagotovil zanesljivo napajanje z električno energijo celotne Slovenije, in da gre pri predlagani služnosti za najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ pri ugotavljanju dopustnosti obremenitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist pravilno upošteval vse v določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 določene pogoje.
ZKZ člen 18, 18/1-2, 18/1-4, 24, 24/5, 24/6. ZDKG člen 22. ZKZ (1996) člen 3, 22, 22/3.
odobritev pravnega posla - status kmetijske organizacije - status zaščitene kmetije - nedovoljena delitev zaščitene kmetije
Kasneje, po dani ponudbi, nastala pravna dejstva (odločba in vpis zaznambe) ne pomenijo, da se pri odločanju o statusu zaščitene kmetije ne upoštevajo, kajti odločba, izdana po prvem odstavku 4. člena ZDKG, ima deklarativni (ugotovitveni) značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja, v primeru ugotavljanja pravnega stanja – statusa kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati.
Tožeča stranka ni izkazala statusa kmetijske organizacije, izkazati bi namreč morala izpolnjevanje pogoja za leto 2005, ko je sprejela ponudbo. Zemljišča, ki so po katastrski kulturi sadovnjak, štejejo za kmetijska obdelovalna zemljišča, za katera po določilu 22. člena ZDKG velja prepoved odtujitve.
popravni sklep - sklep o popravi pomote - učinkovanje sklepa o popravi pomote - tožba v upravnem sporu
Po določbah prvega odstavka 223. člena ZUP se popravljajo pomote tehničnega značaja in ne pomote v izjavi volje, ki je vsebovana v odločbi. Izjava volje se lahko popravi le, kolikor gre za pomotni zapis stvarno izjavljene volje in kadar je očitno, da gre za takšen pomotni zapis in ne za vsebinsko spremembo odločbe.
Določbo tretjega odstavka prvega odstavka 223. člena ZUP je treba z ozirom na sobesedilo, ki ga vsebuje prvi odstavek 223. člena, razumeti tako, da zaradi pomote tožeča stranka ne sme utrpeti nikakršne škode, ne v materialnopravnem in ne v procesnem pogledu. To v konkretnem primeru pomeni, da ponovna vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo ni nedopustna oziroma prepozna in torej ni podlage za to, da se tožba zavrže.
Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - davek od dohodkov pravnih oseb - marketinške storitve
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - nabava vezivnega sredstva
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je prvostopenjski organ pravilno ugotavil, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt. Tožniku pa se predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin je razvidno, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
Tožnik je aktivno deloval v verigi preprodaje vozil, ki so bila pridobljena iz drugih članic EU na ime ene od slamnatih družb in nato preko fizičnih oseb oddana v komisijsko prodajo tožniku, ki je vozila prodal končnemu kupcu po posebni shemi obdavčenja. Zato se mu ne priznava status obdavčljivega preprodajalca po posebni ureditvi obdavčitve po 102. člena ZDDV-1, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi prodajalec v skladu s to ureditvijo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - depozitni račun - načelo zaslišanja stranke
Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, ker depozitna sredstva po trditvah tožnika niso v lasti njegovega očeta.
Tožnik tudi ni bil pozvan k sodelovanju v postopku, tako da bi lahko razjasnil, za kateri depozitni račun gre in je dokazilo o tem, da gre za vezana sredstva, ki so v lasti druge osebe, predložil šele v tem upravnem sporu.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - res iudicata - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bilo o zadevi, četudi gre za drugačen procesno pravni institut (ugovor obravnavan kot predlog za obnovo postopka), kot ga sedaj uveljavlja tožeča stranka (ugovor obravnavan kot tožba), že pravnomočno odločeno (presojena ista odločba tožene stranke), je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZNB člen 22b, 22b/1, 22c, 22c/1, 22c/2, 22c/3. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 146/3-5, 194.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja stranke
Komisija za cepljenje je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev cepljenja daje svojo strokovno oceno (mnenje). Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, kar pa ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku, katere podlaga je to mnenje, pomeni, da je v skladu z načelom zaslišanja stranke po določbi 9. člena ZUP treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z vsebino mnenja komisije seznani in o njem izreče.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - izgradnja občinske javne ceste - javna korist - obstoj javne koristi - občinski lokacijski načrt - določitev roka izvedbe del - zagotovitev finančnih sredstev
Predmetna nepremičnina je v občinskem lokacijskem načrtu predvidena za izgradnjo občinske javne ceste, zato je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.
Rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, se v skladu s 102. členom ZUreP-1 določi v odločbi o razlastitvi in ne že v odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka.
ZVO-1 člen 46, 46/1, 46/2. ZPNačrt člen 11, 11/2, 11/2-1, 11/2-2, 11/2-3. ZLS člen 21, 21-3. ZUP člen 42, 42/2, 43.
celovita presoja vplivov na okolje - planski akt občine - - izgradnja igrišča za golf - omilitveni ukrepi - nadomestna kmetijska zemljišča - stranka v postopku - podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Mestna občina Koper in Občina Izola sta bili pravilno vključeni v predmetni upravni postopek, saj večina predvidenih nadomestnih kmetijskih zemljišč leži na njunem območju, občine pa so pristojne za določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor na njihovem območju.
Pravilnik o evidenci rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7, 9.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - dejanska raba - način ugotovitve dejanske rabe
V upravnem spisu ni nobenega podatka oziroma dokazila o tem, kako je kontrolor izračunal oziroma ugotovil dejansko rabo površin, pa tudi sicer bi tožena stranka, glede na to, da so bile ugotovitve kontrolorja za tožečo stranko sporne, pred izdajo izpodbijane odločbe, morala opraviti superkontrolo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10/8.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - postopek sporazumevanja - odločba komisije o višini odškodnine - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je izvršilni naslov za plačilo odškodnine zgolj sporazum o odškodnini, in ne morebiti izdana odločba komisije. Ta ima v obravnavanem primeru za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njuni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - obnova po uradni dolžnosti - javni interes - predlagatelj obnove postopka po uradni dolžnosti
Obnova postopka po uradni dolžnosti se lahko začne le, če to zahteva javni interes. V interesu stranke ni mogoče uradoma obnavljati postopka, ker ima stranka sama možnost varovati svoje pravice in pravne koristi v obnovi postopka, če da za tak postopek pobudo v predlogu za obnovo postopka.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče o stroških postopka odloči po določbah ZPP.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 8, 8/1, 8/1-15.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - skedenj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je sporno, ali je obravnavani objekt kmečka lopa in ne skedenj. Kljub temu da so bili v spornem objektu ob pregledu shranjeni ne le mehanizacija temveč tudi seno, žito in les, se organ do te okoliščine ni opredelil, ampak je svoje stališče utemeljil izključno na kmetijski mehanizaciji. Pred tem tudi ni ugotavljal, ali je objekt v pretežni meri namenjen prav njenemu shranjevanju, niti niso bile ugotovljene druge okoliščine, ki bi kazale, da ne gre za skedenj.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja - zavezanec za izvršitev ukrepa
Če je gradnja, glede katere je po določbah ZGO-1 izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo naloži upravljavcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop.
Ker se odklop naloži upravljavcu in ne zavezancem iz inšpekcijske odločbe, izdane zaradi nedovoljene gradnje, za izrek ukrepa ni pomembno, kdo so zavezanci za izvršitev ukrepov, izrečenih z osnovno inšpekcijsko odločbo.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga za obnovo - dokazno breme
Kdaj je predlagatelj obnove postopka izvedel za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja.