DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - davek od dohodkov pravnih oseb - marketinške storitve
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri odmeri dohodnine upoštevan tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2009, v okviru katerega je upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki pa je bil višji od zneska dejansko prejetih subvencij. To pomeni, da je bila davčna osnova določena v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 in s tem pri odmeri materialno pravo napačno uporabljeno.
Po določbi prvega odstavka 38. člena CZS mora tisti, ki blago vnese na carinsko območje Skupnosti, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, in skladno s podrobnostmi, ki jih te določijo, blago prepeljati do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi. Blago, ki ob uporabi citiranega člena CZS prispe na carinski urad ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski uradi, mora carini predložiti oseba, ki je to blago vnesla na carinsko območje Skupnosti ali po potrebi oseba, ki po vnosu blaga prevzame prevoz tega blaga. Navedene določbe so pravna podlaga za obveznost potnika, da carinskemu uradu predloži blago, ki ga vnaša v Skupnost in je zavezano plačilu uvoznih dajatev.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - začasna zapora prometa
Potek obstoječe (kategorizirane) javne ceste po nepremičnini ter potekanje cestnega prometa po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev sta okoliščini, glede na kateri se po zakonu šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, izkazana (tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Začasna zapora prometa, samovoljno vzpostavljena s strani tožnikov v teku razlastitvenega postopka, ki je po odločbi inšpektorja morala biti odstranjena, ni okoliščina, ki bi bila glede na navedeno določbo relevantna za ugotovitev javne koristi.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Kolikor je v predmetnem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije prišlo do tožnikove napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, jih tožnik glede na izrecno določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ne more uveljavljati v pritožbi ali v tem upravnem sporu, lahko pa jih uveljavlja v pravdnem postopku pred rednim sodiščem.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - nabava vezivnega sredstva
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, za katere je prvostopenjski organ pravilno ugotavil, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekt. Tožniku pa se predvsem očita, da nima verodostojne poslovne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin je razvidno, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3. ZTNP člen 6. ZNKD člen 17, 17/1, 51, 51/1.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - narodni park
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi bila za vrnitev predmetne nepremičnine podana ovira po določbi 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Ni sporna okoliščina, da predmetna nepremičnina v skladu s 6. členom ZTNP s posebnim aktom ni bila zavarovana kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik. Omejitev po določbi prvega odstavka 51. člena ZNKD, po kateri spomenika ali znamenitosti, ki je v javni ali družbeni lastnini, ni dopustno odtujiti - se po mnenju sodišča na predmetno nepremičnino ni mogla nanašati, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP.
popravni sklep - sklep o popravi pomote - učinkovanje sklepa o popravi pomote - tožba v upravnem sporu
Po določbah prvega odstavka 223. člena ZUP se popravljajo pomote tehničnega značaja in ne pomote v izjavi volje, ki je vsebovana v odločbi. Izjava volje se lahko popravi le, kolikor gre za pomotni zapis stvarno izjavljene volje in kadar je očitno, da gre za takšen pomotni zapis in ne za vsebinsko spremembo odločbe.
Določbo tretjega odstavka prvega odstavka 223. člena ZUP je treba z ozirom na sobesedilo, ki ga vsebuje prvi odstavek 223. člena, razumeti tako, da zaradi pomote tožeča stranka ne sme utrpeti nikakršne škode, ne v materialnopravnem in ne v procesnem pogledu. To v konkretnem primeru pomeni, da ponovna vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo ni nedopustna oziroma prepozna in torej ni podlage za to, da se tožba zavrže.
Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - res iudicata - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bilo o zadevi, četudi gre za drugačen procesno pravni institut (ugovor obravnavan kot predlog za obnovo postopka), kot ga sedaj uveljavlja tožeča stranka (ugovor obravnavan kot tožba), že pravnomočno odločeno (presojena ista odločba tožene stranke), je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - depozitni račun - načelo zaslišanja stranke
Utemeljen je tožbeni ugovor, da tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, ker depozitna sredstva po trditvah tožnika niso v lasti njegovega očeta.
Tožnik tudi ni bil pozvan k sodelovanju v postopku, tako da bi lahko razjasnil, za kateri depozitni račun gre in je dokazilo o tem, da gre za vezana sredstva, ki so v lasti druge osebe, predložil šele v tem upravnem sporu.
ZNB člen 22b, 22b/1, 22c, 22c/1, 22c/2, 22c/3. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/3, 146/3-4, 146/3-5, 194.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja stranke
Komisija za cepljenje je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev cepljenja daje svojo strokovno oceno (mnenje). Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, kar pa ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku, katere podlaga je to mnenje, pomeni, da je v skladu z načelom zaslišanja stranke po določbi 9. člena ZUP treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z vsebino mnenja komisije seznani in o njem izreče.
ZVO-1 člen 46, 46/1, 46/2. ZPNačrt člen 11, 11/2, 11/2-1, 11/2-2, 11/2-3. ZLS člen 21, 21-3. ZUP člen 42, 42/2, 43.
celovita presoja vplivov na okolje - planski akt občine - - izgradnja igrišča za golf - omilitveni ukrepi - nadomestna kmetijska zemljišča - stranka v postopku - podaljšanje roka za dopolnitev vloge
Mestna občina Koper in Občina Izola sta bili pravilno vključeni v predmetni upravni postopek, saj večina predvidenih nadomestnih kmetijskih zemljišč leži na njunem območju, občine pa so pristojne za določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor na njihovem območju.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - izgradnja občinske javne ceste - javna korist - obstoj javne koristi - občinski lokacijski načrt - določitev roka izvedbe del - zagotovitev finančnih sredstev
Predmetna nepremičnina je v občinskem lokacijskem načrtu predvidena za izgradnjo občinske javne ceste, zato je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve.
Rok v katerem je razlastitveni upravičenec dolžan pričeti z gradnjo objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, se v skladu s 102. členom ZUreP-1 določi v odločbi o razlastitvi in ne že v odločbi o uvedbi razlastitvenega postopka.
Pravilnik o evidenci rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 7, 9.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - dejanska raba - način ugotovitve dejanske rabe
V upravnem spisu ni nobenega podatka oziroma dokazila o tem, kako je kontrolor izračunal oziroma ugotovil dejansko rabo površin, pa tudi sicer bi tožena stranka, glede na to, da so bile ugotovitve kontrolorja za tožečo stranko sporne, pred izdajo izpodbijane odločbe, morala opraviti superkontrolo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop iz električnega omrežja - zavezanec za izvršitev ukrepa
Če je gradnja, glede katere je po določbah ZGO-1 izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, na določeno vrsto gospodarske javne infrastrukture že priključena, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo naloži upravljavcu takšne infrastrukture, da izvrši odklop.
Ker se odklop naloži upravljavcu in ne zavezancem iz inšpekcijske odločbe, izdane zaradi nedovoljene gradnje, za izrek ukrepa ni pomembno, kdo so zavezanci za izvršitev ukrepov, izrečenih z osnovno inšpekcijsko odločbo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja reševalne postaje - odmiki
UN dovoljuje gradnjo reševalne postaje brez vsakršnega odmika od večstanovanjske stavbe tožnikov. To pomeni, da bi bila v skladu s prostorskim aktom tudi gradnja, s katero bi se dejansko zazidalo okna na JV fasadi njihove stavbe.
Morebitne nezakonitosti pri izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo večstanovanjske stavbe ne morejo biti razlog za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo reševalne postaje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Tožnik je prosil za dodelitev pravne pomoči v zvezi s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve, zato bi v skladu z določbo prve alinee 8. člena ZBPP moral „verjetno dokazati“, da mu je bila zaradi storitve tega dejanja povzročena pravno priznana škoda.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - obnova po uradni dolžnosti - javni interes - predlagatelj obnove postopka po uradni dolžnosti
Obnova postopka po uradni dolžnosti se lahko začne le, če to zahteva javni interes. V interesu stranke ni mogoče uradoma obnavljati postopka, ker ima stranka sama možnost varovati svoje pravice in pravne koristi v obnovi postopka, če da za tak postopek pobudo v predlogu za obnovo postopka.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - rok za vložitev predloga za obnovo - dokazno breme
Kdaj je predlagatelj obnove postopka izvedel za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče o stroških postopka odloči po določbah ZPP.