šolstvo - napredovanje v višji naziv - javni vzgojno izobraževalni zavod - za odločanje o napredovanju pristojna uradna oseba
Minister po ZOFVI in Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju odloča le o napredovanju strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri izvajalcih javno veljavnih vzgojno izobraževalnih programov in kot taki vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v skladu z 34. členom ZOFVI.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačen pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Po logiki stvari je mogoče terjati vrnitev prejete pomoči takrat, ko bo dosojeno premoženje tudi dejansko izterjano, saj bodo šele takrat odpravljene okoliščine, zaradi katerih je bila brezplačna pravna pomoč tožnici dodeljena.
ZUP člen 146, 146/3, 194, 214. ZNB člen 22c, 22c/3.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - mnenje komisije za cepljenje - obrazložitev odločbe
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je mnenje komisije za cepljenje iz tretjega odstavka 22. c člena ZNB izvedensko mnenje, zato je treba dati strankam glede na določbe tretjega odstavka 146. člena in 194. člena ZUP pred izdajo odločbe možnost, da se o njem izjavijo, pri tem pa mora biti to mnenje tudi ustrezno argumentirano. Ne zadošča samo ugotovitev, da razlogi za opustitev cepljenja niso bili ugotovljeni.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - dovoljen čas bivanja tujca v RS
Tožena stranka je nepravilno razlagala in uporabila pojem domneve, da se tujec ne bo podrejal pravu Slovenije, saj od tožnika ni mogoče pričakovati, da bi poznal pravilo, po katerem ni dovoljeno v obdobju 6 mesecev prebivati več kot 90 dni v Republiki Sloveniji. Tožnik je večkrat prihajal v Slovenijo kot turist in tekom teh bivanj ni storil nobenega prekrška ali drugega dejanja, ki bi kazalo na to, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije. Njegova pojasnitev krivde za prekršek je prepričljiva, globo je plačal takoj na licu mesta, delovno mesto v Sloveniji ima zagotovljeno; tožena stranka tudi ni ocenila posledic prepovedanega ravnanja tožnika za javni red in mir niti v odločbi ni omenila, da bi obravnavani primer spadal v okvir problema sistematičnih zlorab dovoljenja za prvo prebivanje zaradi dela.
ničnost odločbe - pogoji za izrek ničnosti odločbe - sklep o domiku zemljišč
V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice sodna odločba. Iz navedenega razloga zato po presoji sodišča v takšnem primeru ni podan razlog za ničnost v smislu 60. člena ZKZ, ki prepoveduje promet s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju. Pri tej zakonski določbi gre tako za prepoved pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pa na podlagi sodne odločbe.
ZTP člen 25b, 26, 27. ZJU člen 11. ZUP člen 4. Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril člena 3, 5, 7.
dostop do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
V predmetni zadevi gre za vmesno varnostno preverjanje osebe, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki se opravi v primeru, če obstaja sum varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP, ali pa če gre za eno od situacij iz 1. odstavka 25.c člena ZTP.
Pravila ZUP na podlagi 4. člena ZUP se v tej javno-pravni zadevi uporabljajo „smiselno“; zaradi narave sporne stvari, ima tožena stranka pri odločanju o preklicu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zelo široko polje proste presoje. To pomeni, da sodišče strogo presoja uporabo procesnih določil; medtem ko nadzora nad pravilnostjo aplikacije dejanskega stanja na zakonski dejanski stan ne izvaja strogo, ampak v oceno tožene stranke poseže samo v primeru, če ugotovi, da je ocena povsem očitno nerazumna.
Tožeča stranka je sprejela darilo v obliki denarja v nasprotju z določili Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.
V obravnavanem tožniku ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je tožnik prejemal od sporne družbe. Relevantna je okoliščina, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave prav s strani izdajatelja spornih računov. Predmetna dobava ni bila izkazana niti s strani tožnika, niti s strani navedene družbe. Sporni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelj spornih računov ni imel realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev in tudi tožniku ni mogel opraviti zaračunanih storitev. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 pa navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje.
Tožnik ugovarja višini dodeljenih sredstev iz razloga, ker je za zemeljska dela na njegovem zemljišču zaradi skalnatega terena dobil predračun od izvajalca v višini 1.492,80 EUR, ki jih zaradi svojega nizkega dohodka ne more poravnati. Sodišče tega tožbenega ugovora ne more upoštevati, saj v razpisu ni predvidena drugačna, tj. večja povrnitev stroškov glede na (morebitno) težavnost terena in posledično višje stroške za opravo potrebnih zemeljskih del zaradi postavitve priključkov oziroma sekundarnih vodov, temveč je predpisan znesek v višini 3 EUR, ki ga vlagatelj prejme za vsak meter priključkov in sekundarnih vodov, ki presegajo 50 m. Drugačne oziroma večje povrnitve stroškov razpis tudi ne predvideva za vlagatelje nizkih dohodkov.
stroški upravnega postopka - uspeh s pravnim sredstvom
O stroških, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi, je bilo odločeno, čeprav se postopek (ugotavljanja višine plačila za program vrtca), v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, še ni končal, temveč je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Čim je tako, za izpodbijano odločitev o stroških ni (bilo) pravne podlage. O stroških postopka se namreč po določbah 118. člena ZUP odloči z odločbo, s katero se postopek konča. Le če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči v zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3. ZTNP člen 6. ZNKD člen 17, 17/1, 51, 51/1.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - narodni park
Sodišče se s tožnikom ne strinja, da bi bila za vrnitev predmetne nepremičnine podana ovira po določbi 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Ni sporna okoliščina, da predmetna nepremičnina v skladu s 6. členom ZTNP s posebnim aktom ni bila zavarovana kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik. Omejitev po določbi prvega odstavka 51. člena ZNKD, po kateri spomenika ali znamenitosti, ki je v javni ali družbeni lastnini, ni dopustno odtujiti - se po mnenju sodišča na predmetno nepremičnino ni mogla nanašati, pač pa lahko le na dele naravne in kulturne dediščine, ki so bili zaradi naravne, kulturne, zgodovinske ali estetske vrednosti s posebnim aktom zavarovani kot naravna znamenitost oziroma kulturni ali zgodovinski spomenik v skladu s 6. členom ZTNP.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Kolikor je v predmetnem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije prišlo do tožnikove napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, jih tožnik glede na izrecno določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ne more uveljavljati v pritožbi ali v tem upravnem sporu, lahko pa jih uveljavlja v pravdnem postopku pred rednim sodiščem.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
S svojimi ugovori zoper izpodbijano odločbo tožnica ne more uspeti, saj gre za ugovore, ki jih je kot dolžnikova dolžnica (brez uspeha) uveljavljala že v ugovoru (in nato v upravnem sporu) zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika.
Izpodbijana odločba je bila izdana po dokončnosti sklepa o davčni izvršbi. Ugotovitev, da tožnica ni ravnala po sklepu o izvršbi, tudi ni sporna. Ob takšnem dejanskem stanju so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - subvencija - obdavčitev subvencij
Tožniku je bil pri odmeri dohodnine upoštevan tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2009, v okviru katerega je upoštevan tudi povprečen znesek subvencij, izračunan na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra, ki pa je bil višji od zneska dejansko prejetih subvencij. To pomeni, da je bila davčna osnova določena v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-18/11-10 z dne 19. 1. 2012 in s tem pri odmeri materialno pravo napačno uporabljeno.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - začasna zapora prometa
Potek obstoječe (kategorizirane) javne ceste po nepremičnini ter potekanje cestnega prometa po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev sta okoliščini, glede na kateri se po zakonu šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, izkazana (tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Začasna zapora prometa, samovoljno vzpostavljena s strani tožnikov v teku razlastitvenega postopka, ki je po odločbi inšpektorja morala biti odstranjena, ni okoliščina, ki bi bila glede na navedeno določbo relevantna za ugotovitev javne koristi.
Po določbi prvega odstavka 38. člena CZS mora tisti, ki blago vnese na carinsko območje Skupnosti, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, in skladno s podrobnostmi, ki jih te določijo, blago prepeljati do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi. Blago, ki ob uporabi citiranega člena CZS prispe na carinski urad ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski uradi, mora carini predložiti oseba, ki je to blago vnesla na carinsko območje Skupnosti ali po potrebi oseba, ki po vnosu blaga prevzame prevoz tega blaga. Navedene določbe so pravna podlaga za obveznost potnika, da carinskemu uradu predloži blago, ki ga vnaša v Skupnost in je zavezano plačilu uvoznih dajatev.
ZSV člen 69, 70, 71. Pravilnik o strokovnem izpitu člen 36.
napredovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - strokovni izpit - nemožnost pristopa k izpitu
Predmet tega spora je zavrnitev tožničinega predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja, ker tožnica nima opravljenega strokovnega izpita. Ni pa predmet tega spora vprašanje nemožnost pristopa k strokovnemu izpitu oz. očitki, ki se nanašajo na (ne)odobritev opravljanja strokovnega izpita s strani pristojnih organov, saj v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. To je lahko predmet drugega postopka po prijavi k strokovnem izpitu v smislu 36. člena Pravilnika o strokovnem izpitu.
V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV za nakup tovornega motornega vozila, ki ga je tožnik financiral na podlagi pogodbe o finančnem lizingu od družbe B. d.o.o., za katero je bilo v postopku DIN ugotovljeno, da gre za družbo tipa „missing trader“ oz. „neplačujoči gospodarski subjekt“. Iz ugotovitev DIN pri navedeni družbi izhaja, da nima kadrovskih in tudi ne materialnih pogojev, da bi dobavo predmetnega tovornega vozila tožniku sploh lahko opravila, njene poslovne aktivnosti so bile omejene le na poslovanje preko tekočega računa, ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti, redno ne predlagala obračunov DDV in DDV tudi ni plačala ter ji je bila posledično tudi odvzeta ID številka za DDV.
dohodnina - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - avtorsko delo - stroški - stroški prevoza - normirani stroški - dejanski stroški - stroški nočitve - stroški prehrane
Povračila stroškov se v predpisani višini ne vštevajo le v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne pa tudi v davčno osnovo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, pri katerem je davčna osnova vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Fizične osebe bi obravnavane dohodke, prejete za avtorska dela, skladno z ZDoh-2 morale napovedati, dejanske stroške (med njimi tudi stroške prevoza in prenočitve) pa bi lahko z uspehom uveljavljale le, kolikor bi jih iz obdavčenih dohodkov krile same.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - splošni pogoji poslovanja - postopek prijave - cena storitve
S podpisom naročniške pogodbe je tožnik soglašal s priloženimi pogodbenimi pogoji – širokopasovni dostop in zagotovil, da so vsi podatki točni in resnični, ter potrdil, da je v celoti seznanjen s splošnimi pogoji za opravljanje storitev ... in splošnimi pogoji za uporabo telefonskih storitev ....
V času obravnavanega spora so nedvomno veljali Splošni pogoji A. za opravljanje storitev PSTN, ISDN in ..., in pod pogoji katerih bi tožnik moral svojo reklamacijo operaterju prijaviti na tam določen način iz 35. člena. (Očitno) napačna navedba imena splošnih pogojev v pogodbi pa še ne pomeni, da za tožnika splošni pogoji sploh ne veljajo, saj so del naročniške pogodbe, njihova neveljavnost pa bi pomenila (tudi) neveljavnost sklenjene naročniške pogodbe med tožnikom in operaterjem, ker potem le-ta ne bi vsebovala vseh predpisanih obveznih vsebin iz prvega odstavka 85. člena ZEKom.
Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ker takega zahtevka tožnik ni podal, je odločitev o zavrženju pravilna.