ZTP člen 25b, 26, 27. ZJU člen 11. Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril člen 3, 5, 7.
dostop do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
Pri zavrnitvi izdaje dovoljenja oziroma odvzemu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov gre za odločanje po prostem preudarku. Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in njegovo uporabo tudi ustrezno obrazložila. V odločbi je pojasnila, da je tožnik prejel denar kot darilo v zvezi z opravljanjem službe in ga ni izročil delodajalcu, zato je ravnal v nasprotju z določili ZJU, Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi sprejemanjem daril in usmeritvami policije.
šolstvo - napredovanje v višji naziv - javni vzgojno izobraževalni zavod - za odločanje o napredovanju pristojna uradna oseba
Minister po ZOFVI in Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju odloča le o napredovanju strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri izvajalcih javno veljavnih vzgojno izobraževalnih programov in kot taki vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v skladu z 34. členom ZOFVI.
ZTP člen 25b, 26, 27. ZJU člen 11. ZUS-1 člen 40. Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril člen 3, 5, 7.
dostop do tajnih podatkov - preklic dostopa do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
Iz vsebine drugega odstavka 27. člena ZTP izhaja, da gre pri zavrnitvi izdaje dovoljenja oziroma odvzema dovoljenja za dostop do tajnih podatkov za odločanje po prostem preudarku. Obseg sodne kontrole je zato omejen v tem smislu, da sodišče ne more presojati primernosti uporabe prostega preudarka, pač pa je relevantno vprašanje, ali so bili podani razumni razlogi za izdajo odločbe in ali so ti razlogi ustrezno obrazloženi ob upoštevanju 3. odstavka 40. člena ZUS-1.
Tožnik je prejel ročno uro večje vrednosti zase in denar kot darilo za sodelujoče po vnaprej izdelanem seznamu v zvezi z opravljanjem službe in ga ni nemudoma izročil delodajalcu in je zato ravnal v nasprotju z določili ZJU, Uredbo o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril in usmeritvami policije. Tožena stranka je iz tega sklepala, da gre za dvom v njegovo zanesljivost, verodostojnost in lojalnost do delodajalca. Pojasnila je tudi, da takšno ravnanje izkazuje tudi utemeljen dvom v zanesljivost, verodostojnost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - vračilo preveč plačanega nadomestila za uporabo stavnih zemljišč
Tudi v primeru, ko mora občina zavezancu vrniti sredstva, do vrnitve katerih je upravičen na podlagi odločbe davčnega organa, se uporabljajo določila tretjega dela ZDavP-2, zato ne drži trditev tožeče stranke, da v ZDavP-2 ni materialnopravne podlage za uvedbo postopka.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva in dokazi - zatečeni begunec
V zvezi z zaključkom tožene stranke, da gre pri predloženi listini – tiralici oziroma pri sodnemu nalogu za prijetje in privedbo tožnika, za nezanesljivo oziroma špekulativno sklepanje tožene stranke, je po mnenju sodišča tovrsten dvom mogoče odvrniti z ustrezno forenzično preiskavo izvirnika navedene listine, na kar utemeljeno opozarja tožnik v tožbi. Po presoji sodišča pa je utemeljen tudi nadaljnji tožbeni ugovor, da tožena stranka med razlogi za priznanje mednarodne zaščite ni upoštevala kot ključnega tožnikovega uveljavljanega delovanja za politično stranko OIPFG, kot tudi ne njegovih navedb o „zaznamovanosti“ pri iranski policiji kot relevantnih v smislu ogroženosti tožnika ter v tej zvezi priznanjem statusa begunca sur place, pač pa se je omejila zgolj na omenjena dva razloga (tiralica, udeležba tožnika na štirih demonstracijah v Italiji v letih 2008 in 2009). Slednja sta sicer relevantna z vidika zakonskih zahtev po predložitvi novih dokazov v skladu s 1. in 2. odstavkom 56. člena ZMZ za odločitev o sprejemu ponovne (druge) prošnje za mednarodno zaščito v obravnavo, o čemer pa je bilo predhodno že odločeno s posebnim sklepom.
ZTP člen 25b, 26, 27. ZJU člen 11. ZUP člen 4. Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril člena 3, 5, 7.
dostop do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
V predmetni zadevi gre za vmesno varnostno preverjanje osebe, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki se opravi v primeru, če obstaja sum varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP, ali pa če gre za eno od situacij iz 1. odstavka 25.c člena ZTP.
Pravila ZUP na podlagi 4. člena ZUP se v tej javno-pravni zadevi uporabljajo „smiselno“; zaradi narave sporne stvari, ima tožena stranka pri odločanju o preklicu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zelo široko polje proste presoje. To pomeni, da sodišče strogo presoja uporabo procesnih določil; medtem ko nadzora nad pravilnostjo aplikacije dejanskega stanja na zakonski dejanski stan ne izvaja strogo, ampak v oceno tožene stranke poseže samo v primeru, če ugotovi, da je ocena povsem očitno nerazumna.
Tožeča stranka je sprejela darilo v obliki denarja v nasprotju z določili Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj - pogoji za odpust obveznosti
Uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki je brez premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Četudi bi bil stečajni postopek uveden, terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Zato je uvedba stečajnega postopka zoper tožnika očitno nerazumna.
Po določbi prvega odstavka 38. člena CZS mora tisti, ki blago vnese na carinsko območje Skupnosti, nemudoma in po potrebi po prometni poti, ki jo določijo carinski organi, in skladno s podrobnostmi, ki jih te določijo, blago prepeljati do carinskega urada, ki ga določijo carinski organi, ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo ti organi. Blago, ki ob uporabi citiranega člena CZS prispe na carinski urad ali na vsak drug kraj, ki ga določijo ali odobrijo carinski uradi, mora carini predložiti oseba, ki je to blago vnesla na carinsko območje Skupnosti ali po potrebi oseba, ki po vnosu blaga prevzame prevoz tega blaga. Navedene določbe so pravna podlaga za obveznost potnika, da carinskemu uradu predloži blago, ki ga vnaša v Skupnost in je zavezano plačilu uvoznih dajatev.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posli - fiktivni računi - davek od dohodkov pravnih oseb - marketinške storitve
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki jih je izdala družba, za katero prvostopenjski organ ugotavlja, da storitev, zaračunanih po navedenih računih, ni opravila in da so bili navedeni računi izdani le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti. Iz objektivnih okoliščin izhaja, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu ne gre odbitek vstopnega DDV.
Tožnik ugovarja višini dodeljenih sredstev iz razloga, ker je za zemeljska dela na njegovem zemljišču zaradi skalnatega terena dobil predračun od izvajalca v višini 1.492,80 EUR, ki jih zaradi svojega nizkega dohodka ne more poravnati. Sodišče tega tožbenega ugovora ne more upoštevati, saj v razpisu ni predvidena drugačna, tj. večja povrnitev stroškov glede na (morebitno) težavnost terena in posledično višje stroške za opravo potrebnih zemeljskih del zaradi postavitve priključkov oziroma sekundarnih vodov, temveč je predpisan znesek v višini 3 EUR, ki ga vlagatelj prejme za vsak meter priključkov in sekundarnih vodov, ki presegajo 50 m. Drugačne oziroma večje povrnitve stroškov razpis tudi ne predvideva za vlagatelje nizkih dohodkov.
ZKZ člen 18, 18/1-2, 18/1-4, 24, 24/5, 24/6. ZDKG člen 22. ZKZ (1996) člen 3, 22, 22/3.
odobritev pravnega posla - status kmetijske organizacije - status zaščitene kmetije - nedovoljena delitev zaščitene kmetije
Kasneje, po dani ponudbi, nastala pravna dejstva (odločba in vpis zaznambe) ne pomenijo, da se pri odločanju o statusu zaščitene kmetije ne upoštevajo, kajti odločba, izdana po prvem odstavku 4. člena ZDKG, ima deklarativni (ugotovitveni) značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja, v primeru ugotavljanja pravnega stanja – statusa kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati.
Tožeča stranka ni izkazala statusa kmetijske organizacije, izkazati bi namreč morala izpolnjevanje pogoja za leto 2005, ko je sprejela ponudbo. Zemljišča, ki so po katastrski kulturi sadovnjak, štejejo za kmetijska obdelovalna zemljišča, za katera po določilu 22. člena ZDKG velja prepoved odtujitve.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - splošni pogoji poslovanja - postopek prijave - cena storitve
S podpisom naročniške pogodbe je tožnik soglašal s priloženimi pogodbenimi pogoji – širokopasovni dostop in zagotovil, da so vsi podatki točni in resnični, ter potrdil, da je v celoti seznanjen s splošnimi pogoji za opravljanje storitev ... in splošnimi pogoji za uporabo telefonskih storitev ....
V času obravnavanega spora so nedvomno veljali Splošni pogoji A. za opravljanje storitev PSTN, ISDN in ..., in pod pogoji katerih bi tožnik moral svojo reklamacijo operaterju prijaviti na tam določen način iz 35. člena. (Očitno) napačna navedba imena splošnih pogojev v pogodbi pa še ne pomeni, da za tožnika splošni pogoji sploh ne veljajo, saj so del naročniške pogodbe, njihova neveljavnost pa bi pomenila (tudi) neveljavnost sklenjene naročniške pogodbe med tožnikom in operaterjem, ker potem le-ta ne bi vsebovala vseh predpisanih obveznih vsebin iz prvega odstavka 85. člena ZEKom.
Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ker takega zahtevka tožnik ni podal, je odločitev o zavrženju pravilna.
dohodnina - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - avtorsko delo - stroški - stroški prevoza - normirani stroški - dejanski stroški - stroški nočitve - stroški prehrane
Povračila stroškov se v predpisani višini ne vštevajo le v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne pa tudi v davčno osnovo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, pri katerem je davčna osnova vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Fizične osebe bi obravnavane dohodke, prejete za avtorska dela, skladno z ZDoh-2 morale napovedati, dejanske stroške (med njimi tudi stroške prevoza in prenočitve) pa bi lahko z uspehom uveljavljale le, kolikor bi jih iz obdavčenih dohodkov krile same.
razlastitev - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi - začasna zapora prometa
Potek obstoječe (kategorizirane) javne ceste po nepremičnini ter potekanje cestnega prometa po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev sta okoliščini, glede na kateri se po zakonu šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, izkazana (tretji odstavek 19. člena ZJC-B). Začasna zapora prometa, samovoljno vzpostavljena s strani tožnikov v teku razlastitvenega postopka, ki je po odločbi inšpektorja morala biti odstranjena, ni okoliščina, ki bi bila glede na navedeno določbo relevantna za ugotovitev javne koristi.
Tožnik je aktivno deloval v verigi preprodaje vozil, ki so bila pridobljena iz drugih članic EU na ime ene od slamnatih družb in nato preko fizičnih oseb oddana v komisijsko prodajo tožniku, ki je vozila prodal končnemu kupcu po posebni shemi obdavčenja. Zato se mu ne priznava status obdavčljivega preprodajalca po posebni ureditvi obdavčitve po 102. člena ZDDV-1, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi prodajalec v skladu s to ureditvijo.
popravni sklep - sklep o popravi pomote - učinkovanje sklepa o popravi pomote - tožba v upravnem sporu
Po določbah prvega odstavka 223. člena ZUP se popravljajo pomote tehničnega značaja in ne pomote v izjavi volje, ki je vsebovana v odločbi. Izjava volje se lahko popravi le, kolikor gre za pomotni zapis stvarno izjavljene volje in kadar je očitno, da gre za takšen pomotni zapis in ne za vsebinsko spremembo odločbe.
Določbo tretjega odstavka prvega odstavka 223. člena ZUP je treba z ozirom na sobesedilo, ki ga vsebuje prvi odstavek 223. člena, razumeti tako, da zaradi pomote tožeča stranka ne sme utrpeti nikakršne škode, ne v materialnopravnem in ne v procesnem pogledu. To v konkretnem primeru pomeni, da ponovna vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo ni nedopustna oziroma prepozna in torej ni podlage za to, da se tožba zavrže.
Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
S svojimi ugovori zoper izpodbijano odločbo tožnica ne more uspeti, saj gre za ugovore, ki jih je kot dolžnikova dolžnica (brez uspeha) uveljavljala že v ugovoru (in nato v upravnem sporu) zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika.
Izpodbijana odločba je bila izdana po dokončnosti sklepa o davčni izvršbi. Ugotovitev, da tožnica ni ravnala po sklepu o izvršbi, tudi ni sporna. Ob takšnem dejanskem stanju so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Obravnavani spor se nanaša na odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 175. člena ZDavP-2. Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil zoper dolžnikovega dolžnika izdan sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na davčni račun. To pomeni, da lahko dolžnikov dolžnik v tem postopku uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti na podlagi sklepa o davčni izvršbi. Tožnik pa v tožbi uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov. Tovrstne ugovore bi tožnik lahko uveljavljal le v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi 174. člena ZDavP-2, ne more pa jih več sedaj uspešno uveljavljati v tem postopku, ki ima pravno podlago v 175. členu ZDavP-2.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - ustna obravnava - neudeležba na ustni obravnavi - domneva strinjanja s potekom predlagane meje - napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje
Kolikor je v predmetnem postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije prišlo do tožnikove napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, jih tožnik glede na izrecno določbo tretjega odstavka 36. člena ZEN ne more uveljavljati v pritožbi ali v tem upravnem sporu, lahko pa jih uveljavlja v pravdnem postopku pred rednim sodiščem.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2, 20, 21. SPZ člen 40, 49.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - prodajna pogodba
Iz pogodbe izhaja, da se z njo prenaša lastninska pravica iz premoženja drugopogodbenikov v premoženje tožnika. To pa pomeni, da gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Prvostopenjski organ je ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen v skladu z določbami ZKZ, odobritev pravnega posla na podlagi druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ pravilno zavrnil.