dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - dovoljen čas bivanja tujca v RS
Tožena stranka je nepravilno razlagala in uporabila pojem domneve, da se tujec ne bo podrejal pravu Slovenije, saj od tožnika ni mogoče pričakovati, da bi poznal pravilo, po katerem ni dovoljeno v obdobju 6 mesecev prebivati več kot 90 dni v Republiki Sloveniji. Tožnik je večkrat prihajal v Slovenijo kot turist in tekom teh bivanj ni storil nobenega prekrška ali drugega dejanja, ki bi kazalo na to, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije. Njegova pojasnitev krivde za prekršek je prepričljiva, globo je plačal takoj na licu mesta, delovno mesto v Sloveniji ima zagotovljeno; tožena stranka tudi ni ocenila posledic prepovedanega ravnanja tožnika za javni red in mir niti v odločbi ni omenila, da bi obravnavani primer spadal v okvir problema sistematičnih zlorab dovoljenja za prvo prebivanje zaradi dela.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč, da prosilec ni upravičen do zagovornika zgolj zato, ker ne gre za zapleten postopek, ne pomeni, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v nasprotju z interesom pravičnosti in morale.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj - pogoji za odpust obveznosti
Uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki je brez premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Četudi bi bil stečajni postopek uveden, terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Zato je uvedba stečajnega postopka zoper tožnika očitno nerazumna.
šolstvo - napredovanje v višji naziv - javni vzgojno izobraževalni zavod - za odločanje o napredovanju pristojna uradna oseba
Minister po ZOFVI in Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju odloča le o napredovanju strokovnih delavcev, ki so zaposleni pri izvajalcih javno veljavnih vzgojno izobraževalnih programov in kot taki vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja v skladu z 34. členom ZOFVI.
ZTP člen 25b, 26, 27. ZJU člen 11. ZUP člen 4. Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril člena 3, 5, 7.
dostop do tajnih podatkov - obstoj varnostnega zadržka - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - prosti preudarek
V predmetni zadevi gre za vmesno varnostno preverjanje osebe, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki se opravi v primeru, če obstaja sum varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP, ali pa če gre za eno od situacij iz 1. odstavka 25.c člena ZTP.
Pravila ZUP na podlagi 4. člena ZUP se v tej javno-pravni zadevi uporabljajo „smiselno“; zaradi narave sporne stvari, ima tožena stranka pri odločanju o preklicu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zelo široko polje proste presoje. To pomeni, da sodišče strogo presoja uporabo procesnih določil; medtem ko nadzora nad pravilnostjo aplikacije dejanskega stanja na zakonski dejanski stan ne izvaja strogo, ampak v oceno tožene stranke poseže samo v primeru, če ugotovi, da je ocena povsem očitno nerazumna.
Tožeča stranka je sprejela darilo v obliki denarja v nasprotju z določili Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.
davki - dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja v tujini - posebna davčna olajšava - čezmejni delovni migrant
Tožnica svoje delo v tujini opravlja začasno, medtem ko ima v Sloveniji redno zaposlitev, ki ji poleg plače za delo zagotavlja tudi pokojninsko zavarovanje v Sloveniji. Njen glavni delodajalec je tako slovenski, zaradi česar tožnica nima statusa čezmejne delovne migrantke v smislu jezikovne razlage zakonske določbe.
ničnost odločbe - pogoji za izrek ničnosti odločbe - sklep o domiku zemljišč
V primeru prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku predstavlja pravni temelj za pridobitev lastninske pravice sodna odločba. Iz navedenega razloga zato po presoji sodišča v takšnem primeru ni podan razlog za ničnost v smislu 60. člena ZKZ, ki prepoveduje promet s kmetijskimi zemljišči na komasacijskem območju. Pri tej zakonski določbi gre tako za prepoved pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ne pa na podlagi sodne odločbe.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2, 20, 21. SPZ člen 40, 49.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o razdružitvi solastnega premoženja - prodajna pogodba
Iz pogodbe izhaja, da se z njo prenaša lastninska pravica iz premoženja drugopogodbenikov v premoženje tožnika. To pa pomeni, da gre za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Prvostopenjski organ je ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ni bil sklenjen v skladu z določbami ZKZ, odobritev pravnega posla na podlagi druge alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ pravilno zavrnil.
Tožnik je aktivno deloval v verigi preprodaje vozil, ki so bila pridobljena iz drugih članic EU na ime ene od slamnatih družb in nato preko fizičnih oseb oddana v komisijsko prodajo tožniku, ki je vozila prodal končnemu kupcu po posebni shemi obdavčenja. Zato se mu ne priznava status obdavčljivega preprodajalca po posebni ureditvi obdavčitve po 102. člena ZDDV-1, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi prodajalec v skladu s to ureditvijo.
ZSV člen 69, 70, 71. Pravilnik o strokovnem izpitu člen 36.
napredovanje v naziv - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - strokovni izpit - nemožnost pristopa k izpitu
Predmet tega spora je zavrnitev tožničinega predloga za napredovanje v naziv zaradi neizpolnjevanja pogoja, ker tožnica nima opravljenega strokovnega izpita. Ni pa predmet tega spora vprašanje nemožnost pristopa k strokovnemu izpitu oz. očitki, ki se nanašajo na (ne)odobritev opravljanja strokovnega izpita s strani pristojnih organov, saj v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. To je lahko predmet drugega postopka po prijavi k strokovnem izpitu v smislu 36. člena Pravilnika o strokovnem izpitu.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - splošni pogoji poslovanja - postopek prijave - cena storitve
S podpisom naročniške pogodbe je tožnik soglašal s priloženimi pogodbenimi pogoji – širokopasovni dostop in zagotovil, da so vsi podatki točni in resnični, ter potrdil, da je v celoti seznanjen s splošnimi pogoji za opravljanje storitev ... in splošnimi pogoji za uporabo telefonskih storitev ....
V času obravnavanega spora so nedvomno veljali Splošni pogoji A. za opravljanje storitev PSTN, ISDN in ..., in pod pogoji katerih bi tožnik moral svojo reklamacijo operaterju prijaviti na tam določen način iz 35. člena. (Očitno) napačna navedba imena splošnih pogojev v pogodbi pa še ne pomeni, da za tožnika splošni pogoji sploh ne veljajo, saj so del naročniške pogodbe, njihova neveljavnost pa bi pomenila (tudi) neveljavnost sklenjene naročniške pogodbe med tožnikom in operaterjem, ker potem le-ta ne bi vsebovala vseh predpisanih obveznih vsebin iz prvega odstavka 85. člena ZEKom.
Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ker takega zahtevka tožnik ni podal, je odločitev o zavrženju pravilna.
stroški upravnega postopka - uspeh s pravnim sredstvom
O stroških, ki jih je tožnica uveljavljala v pritožbi, je bilo odločeno, čeprav se postopek (ugotavljanja višine plačila za program vrtca), v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, še ni končal, temveč je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Čim je tako, za izpodbijano odločitev o stroških ni (bilo) pravne podlage. O stroških postopka se namreč po določbah 118. člena ZUP odloči z odločbo, s katero se postopek konča. Le če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči v zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - pogoji za uvedbo postopka - nujnost in sorazmernost
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 ugotavljal na ustni obravnavi ter nato zaključil, da je obremenitev lastninske pravice s služnostjo na nepremičninah v lasti tožnika nujno potrebna zaradi gradnje daljnovoda z določeno traso, in da je sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino podana, glede na to da gre za gradnjo najpomembnejšega prenosnega daljnovoda v državi, ki bo zagotovil zanesljivo napajanje z električno energijo celotne Slovenije, in da gre pri predlagani služnosti za najblažji možen poseg v zasebno lastnino. Tako je po presoji sodišča prvostopenjski organ pri ugotavljanju dopustnosti obremenitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist pravilno upošteval vse v določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 določene pogoje.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
S svojimi ugovori zoper izpodbijano odločbo tožnica ne more uspeti, saj gre za ugovore, ki jih je kot dolžnikova dolžnica (brez uspeha) uveljavljala že v ugovoru (in nato v upravnem sporu) zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika.
Izpodbijana odločba je bila izdana po dokončnosti sklepa o davčni izvršbi. Ugotovitev, da tožnica ni ravnala po sklepu o izvršbi, tudi ni sporna. Ob takšnem dejanskem stanju so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo odločbe po 175. členu ZDavP-2.
Tožnik ugovarja višini dodeljenih sredstev iz razloga, ker je za zemeljska dela na njegovem zemljišču zaradi skalnatega terena dobil predračun od izvajalca v višini 1.492,80 EUR, ki jih zaradi svojega nizkega dohodka ne more poravnati. Sodišče tega tožbenega ugovora ne more upoštevati, saj v razpisu ni predvidena drugačna, tj. večja povrnitev stroškov glede na (morebitno) težavnost terena in posledično višje stroške za opravo potrebnih zemeljskih del zaradi postavitve priključkov oziroma sekundarnih vodov, temveč je predpisan znesek v višini 3 EUR, ki ga vlagatelj prejme za vsak meter priključkov in sekundarnih vodov, ki presegajo 50 m. Drugačne oziroma večje povrnitve stroškov razpis tudi ne predvideva za vlagatelje nizkih dohodkov.
V obravnavanem tožniku ni priznana pravica do odbitka vstopnega DDV po računih, ki jih je tožnik prejemal od sporne družbe. Relevantna je okoliščina, da tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal dejanske dobave prav s strani izdajatelja spornih računov. Predmetna dobava ni bila izkazana niti s strani tožnika, niti s strani navedene družbe. Sporni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelj spornih računov ni imel realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev in tudi tožniku ni mogel opraviti zaračunanih storitev. Na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 pa navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje.
dohodnina - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - avtorsko delo - stroški - stroški prevoza - normirani stroški - dejanski stroški - stroški nočitve - stroški prehrane
Povračila stroškov se v predpisani višini ne vštevajo le v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne pa tudi v davčno osnovo dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, pri katerem je davčna osnova vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Fizične osebe bi obravnavane dohodke, prejete za avtorska dela, skladno z ZDoh-2 morale napovedati, dejanske stroške (med njimi tudi stroške prevoza in prenočitve) pa bi lahko z uspehom uveljavljale le, kolikor bi jih iz obdavčenih dohodkov krile same.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Obravnavani spor se nanaša na odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka 175. člena ZDavP-2. Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil zoper dolžnikovega dolžnika izdan sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika ter da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na davčni račun. To pomeni, da lahko dolžnikov dolžnik v tem postopku uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti na podlagi sklepa o davčni izvršbi. Tožnik pa v tožbi uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov. Tovrstne ugovore bi tožnik lahko uveljavljal le v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi 174. člena ZDavP-2, ne more pa jih več sedaj uspešno uveljavljati v tem postopku, ki ima pravno podlago v 175. členu ZDavP-2.
ZKZ člen 18, 18/1-2, 18/1-4, 24, 24/5, 24/6. ZDKG člen 22. ZKZ (1996) člen 3, 22, 22/3.
odobritev pravnega posla - status kmetijske organizacije - status zaščitene kmetije - nedovoljena delitev zaščitene kmetije
Kasneje, po dani ponudbi, nastala pravna dejstva (odločba in vpis zaznambe) ne pomenijo, da se pri odločanju o statusu zaščitene kmetije ne upoštevajo, kajti odločba, izdana po prvem odstavku 4. člena ZDKG, ima deklarativni (ugotovitveni) značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja, v primeru ugotavljanja pravnega stanja – statusa kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati.
Tožeča stranka ni izkazala statusa kmetijske organizacije, izkazati bi namreč morala izpolnjevanje pogoja za leto 2005, ko je sprejela ponudbo. Zemljišča, ki so po katastrski kulturi sadovnjak, štejejo za kmetijska obdelovalna zemljišča, za katera po določilu 22. člena ZDKG velja prepoved odtujitve.
V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki tožniku ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV za nakup tovornega motornega vozila, ki ga je tožnik financiral na podlagi pogodbe o finančnem lizingu od družbe B. d.o.o., za katero je bilo v postopku DIN ugotovljeno, da gre za družbo tipa „missing trader“ oz. „neplačujoči gospodarski subjekt“. Iz ugotovitev DIN pri navedeni družbi izhaja, da nima kadrovskih in tudi ne materialnih pogojev, da bi dobavo predmetnega tovornega vozila tožniku sploh lahko opravila, njene poslovne aktivnosti so bile omejene le na poslovanje preko tekočega računa, ne izpolnjuje svojih davčnih obveznosti, redno ne predlagala obračunov DDV in DDV tudi ni plačala ter ji je bila posledično tudi odvzeta ID številka za DDV.