Prvostopenjski organ je zadevo odobritve pravnega posla, vključno z ugotavljanjem pogoja, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, mogel rešiti, pri tem pa lastninsko pravico prodajalke šteti za dokazano, glede na to, da je ta kot lastnica nepremičnin, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, vpisana v zemljiško knjigo. Pri pravicah civilnega prava, o katerih odloča sodišče, in taka lastninska pravica je, je v upravnem postopku predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica sporna med strankami upravnega postopka.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Vročitev v primeru, ko stranka v petnajstdnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka in ne naslednji dan po preteku. Za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu tudi ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti 203, 215. Uredba komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365a, 366, 366/2.
carina - carinski dolg - carinski nadzor - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - ugotavljanje pravilnosti zaključka tranzitnega postopka - krajevna pristojnost slovenskega carinskega organa
V skladu s sodno prakso Sodišča EU je treba šteti pojem odstranitve izpod carinskega nadzora kot vsako dejanje ali opustitev, ki pristojnim carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanje nadzora, predvidenega s carinskimi pravili skupnosti.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZUS-1 člen 6, 6/1, 20, 20/3, 36, 36/1, 36/1-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - izčrpanje pravnih sredstev - tožbena novota
Tožnik v tožbi ne more uveljavljati razlogov, ki jih ni uveljavljal v pritožbi in se sklicevati na okoliščine, na katere se v pritožbi ni skliceval, čeprav jih je navajal v postopku pred prvostopenjskim upravnim organom.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 28, 28/1, 32, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - poslovanje odvetniške pisarne - zavrženje tožbe - začasna odredba
Okoliščine, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj predlog (da je bilo v odvetniški pisarni spregledano, da je tožbo treba vložiti oziroma oddati na pošto, in okoliščine glede razdelitve pisarne), ne pomenijo opravičenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče utemeljeno zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Odvetniška pisarna mora svoje poslovanje organizirati tako, da delo poteka nemoteno, kar velja tudi oziroma še posebej za pravočasno vlaganje pravnih sredstev.
Iz določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 izhaja povezanost tožbe in začasne odredbe - obstoj prve je pogoj za odločanje o odložitvi izvršitve izpodbijanega akta. Ker je sodišče tožbo kot prepozno zavrglo, za odločanje o začasni odredbi ni izpolnjena omenjena procesna predpostavka, zato je bilo treba predlog za izdajo začasne odredbe zavreči.
Na vprašanje, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more vplivati nedokončani komasacijski postopek, v katerem je po tožbenih navedbah sporno, da upravni organ pri razdelitvi zemljišč v komasaciji ni upošteval poravnave, na podlagi katere bi se morale meje pri novi razdelitvi zemljišč postaviti na staro mejo. V ZN odmiki objektov od sosednjih zemljišč niso določeni, tudi v primeru, če se vzpostavijo prvotne meje, pa ureditev sejmišča ostaja na zemljišču v investitorjevi lasti. Tožnikov ugovor o nedoločeni meji med njegovim zemljiščem parc. št. 2926 in zemljiščem parc. št. 2925/2 ter zaradi tega vprašljivih odmikih objektov od te meje bi bil zato relevanten le, če bi ZN sicer predpisoval odmike (a jih ne), pa jih gradbeno dovoljenje ob upoštevanju spornega območja ne bi zagotavljalo.
ZN dopušča postopnost izvedbe v njem predvidenih ureditev, obenem pa kot pogoj za izvedbo posamezne faze zahteva izpolnjevanje minimalnih zakonskih pogojev, ki se nanašajo na določeno sejemsko dejavnost, v konkretnem primeru pogojev za delovanje živinskega dela sejma.
Odločanje ZVKD je omejeno na vprašanja varstva kulturne dediščine oziroma odločanje na podlagi predpisov ali njihovih posameznih določb, ki določajo ukrepe tega varstva, kar velja tudi v primeru, ko je pravna podlaga za odločanje prostorski akt. Odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo kulturnovarstvenega soglasja zato ne more temeljiti na razlogih, ki niso del kulturnovarstvenega režima.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev spora - odškodninska tožba
Tožnik je imel po tem, ko je zavarovalnica njegov zahtevek zavrnila, zoper to odločitev v roku 30 dni možnost vložiti pritožbo na Pritožbeno komisijo zavarovalnice. Ne glede na to, da tožnika k takemu ravnanju zakonodaja ne zavezuje, torej za vložitev tožbe ni ovire, pa mora v postopku dodelitve BPP tožena stranka tako ravnanje (torej neizrabo vseh možnih sredstev za izvensodno rešitev spornega razmerja), presojati z vidika četrtega odstavka 1. člena ZBPP. Sodišče zato v obravnavanem primeru pritrjuje odločitvi tožene stranke, da si tožnik ni dovolj prizadeval za izvensodno rešitev spornega razmerja z zavarovalnico.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 10, 10/1, 10/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje investicij in delovnih mest - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - sprememba višine zaprošenih sredstev
Prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev. To pomeni, če je do spremembe prišlo, bi moral organ odločiti o višini zaprošenih sredstev iz prvotne vloge.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - sprememba namembnosti - dostop do javne ceste - pravica graditi
Sprememba namembnosti bo spremenila razmere na dostopni cesti do objektov zaradi večje gostote prometa, večjega števila uporabnikov poti in vrste vozil. Glede na to je upravni organ ravnal pravilno, ko je ugotavljal, ali je za objekte tudi po opravljeni rekonstrukciji in s tem povezano spremenjeno namembnostjo zagotovljen dostop do javne ceste.
Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je obvezna razlaga, ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
Razlaga določb PUP pa tudi brez uporabe obvezne razlage privede do stališča, po katerem na obravnavanem območju gradnja bioplinarne kot samostojnega energetskega objekta ni dovoljena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - prepoved prometa z objektom - stečaj inšpekcijskega zavezanca - stečajna masa - ničnost upravnega akta
V obravnavanem primeru gre za postopek upravne izvršbe odločbe, s katero je odrejena odstranitev nelegalne gradnje in prepoved prometa z objektom ali z zemljiščem, na katerem je zgrajen, zato tudi unovčenje tega nelegalnega objekta kot premoženja ni mogoče. Glede na to obravnavana nelegalna gradnja ne more vplivati na obseg stečajne mase.
Sodišče lahko upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti, vendar pa tako odločitev lahko sprejme le, če je tožba, s katero se akt izpodbija, vložena v roku, ki ga določa zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - zakupnik zemljišča - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Upravni organ je štel tožnika za lastnika spornega objekta zaradi tožnikovega povračila vlaganj v zvezi z izgradnjo objekta prejšnjemu zakupniku in zaradi določbe zakupne pogodbe, sklenjene med lastnikom zemljišča kot najemodajalcem in tožnikom kot najemojemalcem, v kateri je zapisano, da je tožnik lastnik na zemljišču stoječih objektov. Pri tem pa ni upošteval, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Poleg navedenega bi bile predpostavke za prenos lastninske pravice na tožnika izpolnjene le v primeru, če bi prejšnji zakupnik kot investitor z gradnjo objekta na tujem zemljišču postal lastnik tega objekta. Nihče namreč ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnica v zadevi, kjer je bila tožba zavržena s pravnomočnim sklepom, nima razumnih možnosti za uspeh. Iz njene prošnje za BPP pa ni mogoče sklepati, da prošnjo za BPP vlaga zaradi ponovne vložitve tožbe.
ZG člen 21, 21/1, 21/2. ZGO-1 člen 50, 50/1, 50/5.
gozd - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca
Če gradnja ni predvidena v gozdu ali gozdnem prostoru, toženka ni pristojna za odločanje o projektnih pogojih oziroma o projektnem soglasju. Iz obrazložitev izpodbijane in drugostopenjske upravne odločbe namreč v ničemer ne izhaja, na podlagi katerih dejstev toženka šteje, da obravnavane parcele izpolnjujejo merila iz 1. točke 3. člena ZG, ki opredeljuje gozdni prostor. Odločanje o skladnosti nameravane gradnje z določbami prostorskih aktov pa je pridržano pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - podaljšanje omejitve gibanja - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - varstvo družine
Tudi pri ukrepih za podaljšanje omejitve osebne svobode za en mesec je treba upoštevati stališče Ustavnega sodišča, da zgolj sum na zlorabo postopka sam po sebi ne more biti dovolj za izrek ukrepa omejitve gibanja.
Čustveno navezanost tožnika v razmerju do brata se ni v tolikšni meri odrazila v objektivnih, na zunaj zaznavnih ravnanjih tožnika od trenutka njune ločitve v Italiji, pa ob vložitvi prošnje v Sloveniji meseca decembra 2012 in glede na navedbe v tožbi ter na zaslišanju, da bi sodišče lahko ugotovilo, da izpodbijani ukrep nesorazmerno posega v njegovo pravico glede na javno korist varovanja integritete postopka in s tem varstva pravic do učinkovitega dostopa do azilnega postopka drugih prosilcev za azil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Prosilka je v prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči le zelo pavšalno navajala zakonske razloge, zaradi katerih želi vložiti revizijo, zato se sodišče strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da na ta način ni izkazala, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh.
ZPVI člen 3, 2-2, 10, 11, 11/6, 11/7. ZVis člen 32, 33, 33a, 36.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim znanstvenim naslovom - primerljiv študijski program - izrek odločbe
Ugotavljanje, v katero stopnjo se tuje izobraževanje uvršča tudi zaradi odločanja o enakovrednosti znanstvenega naslova, pa se izvede le v primeru, da v Sloveniji obstaja primerljiv izobraževalni program. O tem pa lahko poda relevantno mnenje samo izobraževalna institucija, ki izvaja primerljiv izobraževalni program oziroma šele, če tega mnenja izobraževalna institucija po pravilnem pozivu ne izda, se šteje, da izobraževalna institucija soglaša z odločitvijo ministrstva. Zakon ne pravi, da se enakovrednost ugotavlja le v primeru, da je stranka s tujo listino pridobila določeno (višjo) stopnjo izobrazbe.
Objekt, ki je predmet adaptacije in spremembe namembnosti, je zgrajen v skladu z izdanimi dovoljenji, ob sedanji spremembi namembnosti pa se njegovi oblikovni elementi ne spreminjajo, zato ni potrebno soglasje sosedov.