upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Vročitev v primeru, ko stranka v petnajstdnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka in ne naslednji dan po preteku. Za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu tudi ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.
Prvostopenjski organ je zadevo odobritve pravnega posla, vključno z ugotavljanjem pogoja, da je promet potekal po postopku in na način, določen z ZKZ, mogel rešiti, pri tem pa lastninsko pravico prodajalke šteti za dokazano, glede na to, da je ta kot lastnica nepremičnin, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, vpisana v zemljiško knjigo. Pri pravicah civilnega prava, o katerih odloča sodišče, in taka lastninska pravica je, je v upravnem postopku predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica sporna med strankami upravnega postopka.
ZGO-1 člen 62, 62/2, 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZUS-1 člen 6, 6/1, 20, 20/3, 36, 36/1, 36/1-7.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - izčrpanje pravnih sredstev - tožbena novota
Tožnik v tožbi ne more uveljavljati razlogov, ki jih ni uveljavljal v pritožbi in se sklicevati na okoliščine, na katere se v pritožbi ni skliceval, čeprav jih je navajal v postopku pred prvostopenjskim upravnim organom.
ZCS-1 člen 21, 21a. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti 203, 215. Uredba komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365a, 366, 366/2.
carina - carinski dolg - carinski nadzor - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - ugotavljanje pravilnosti zaključka tranzitnega postopka - krajevna pristojnost slovenskega carinskega organa
V skladu s sodno prakso Sodišča EU je treba šteti pojem odstranitve izpod carinskega nadzora kot vsako dejanje ali opustitev, ki pristojnim carinskim organom preprečuje, četudi začasno, dostop do blaga pod carinskim nadzorom in izvajanje nadzora, predvidenega s carinskimi pravili skupnosti.
Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 10, 10/1, 10/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje investicij in delovnih mest - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - sprememba višine zaprošenih sredstev
Prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev. To pomeni, če je do spremembe prišlo, bi moral organ odločiti o višini zaprošenih sredstev iz prvotne vloge.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - prepoved prometa z objektom - stečaj inšpekcijskega zavezanca - stečajna masa - ničnost upravnega akta
V obravnavanem primeru gre za postopek upravne izvršbe odločbe, s katero je odrejena odstranitev nelegalne gradnje in prepoved prometa z objektom ali z zemljiščem, na katerem je zgrajen, zato tudi unovčenje tega nelegalnega objekta kot premoženja ni mogoče. Glede na to obravnavana nelegalna gradnja ne more vplivati na obseg stečajne mase.
Sodišče lahko upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti, vendar pa tako odločitev lahko sprejme le, če je tožba, s katero se akt izpodbija, vložena v roku, ki ga določa zakon.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - zakupnik zemljišča - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Upravni organ je štel tožnika za lastnika spornega objekta zaradi tožnikovega povračila vlaganj v zvezi z izgradnjo objekta prejšnjemu zakupniku in zaradi določbe zakupne pogodbe, sklenjene med lastnikom zemljišča kot najemodajalcem in tožnikom kot najemojemalcem, v kateri je zapisano, da je tožnik lastnik na zemljišču stoječih objektov. Pri tem pa ni upošteval, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Poleg navedenega bi bile predpostavke za prenos lastninske pravice na tožnika izpolnjene le v primeru, če bi prejšnji zakupnik kot investitor z gradnjo objekta na tujem zemljišču postal lastnik tega objekta. Nihče namreč ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnica v zadevi, kjer je bila tožba zavržena s pravnomočnim sklepom, nima razumnih možnosti za uspeh. Iz njene prošnje za BPP pa ni mogoče sklepati, da prošnjo za BPP vlaga zaradi ponovne vložitve tožbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - sprememba namembnosti - dostop do javne ceste - pravica graditi
Sprememba namembnosti bo spremenila razmere na dostopni cesti do objektov zaradi večje gostote prometa, večjega števila uporabnikov poti in vrste vozil. Glede na to je upravni organ ravnal pravilno, ko je ugotavljal, ali je za objekte tudi po opravljeni rekonstrukciji in s tem povezano spremenjeno namembnostjo zagotovljen dostop do javne ceste.
Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je obvezna razlaga, ne glede na njen kasnejši sprejem, del norme od njene uveljavitve. V primeru, da bi organ, ki sprejema obvezno razlago, z njo določil vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi predpis ni imel, pa ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta po postopku za spremembo.
Razlaga določb PUP pa tudi brez uporabe obvezne razlage privede do stališča, po katerem na obravnavanem območju gradnja bioplinarne kot samostojnega energetskega objekta ni dovoljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev spora - odškodninska tožba
Tožnik je imel po tem, ko je zavarovalnica njegov zahtevek zavrnila, zoper to odločitev v roku 30 dni možnost vložiti pritožbo na Pritožbeno komisijo zavarovalnice. Ne glede na to, da tožnika k takemu ravnanju zakonodaja ne zavezuje, torej za vložitev tožbe ni ovire, pa mora v postopku dodelitve BPP tožena stranka tako ravnanje (torej neizrabo vseh možnih sredstev za izvensodno rešitev spornega razmerja), presojati z vidika četrtega odstavka 1. člena ZBPP. Sodišče zato v obravnavanem primeru pritrjuje odločitvi tožene stranke, da si tožnik ni dovolj prizadeval za izvensodno rešitev spornega razmerja z zavarovalnico.
Na vprašanje, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ne more vplivati nedokončani komasacijski postopek, v katerem je po tožbenih navedbah sporno, da upravni organ pri razdelitvi zemljišč v komasaciji ni upošteval poravnave, na podlagi katere bi se morale meje pri novi razdelitvi zemljišč postaviti na staro mejo. V ZN odmiki objektov od sosednjih zemljišč niso določeni, tudi v primeru, če se vzpostavijo prvotne meje, pa ureditev sejmišča ostaja na zemljišču v investitorjevi lasti. Tožnikov ugovor o nedoločeni meji med njegovim zemljiščem parc. št. 2926 in zemljiščem parc. št. 2925/2 ter zaradi tega vprašljivih odmikih objektov od te meje bi bil zato relevanten le, če bi ZN sicer predpisoval odmike (a jih ne), pa jih gradbeno dovoljenje ob upoštevanju spornega območja ne bi zagotavljalo.
ZN dopušča postopnost izvedbe v njem predvidenih ureditev, obenem pa kot pogoj za izvedbo posamezne faze zahteva izpolnjevanje minimalnih zakonskih pogojev, ki se nanašajo na določeno sejemsko dejavnost, v konkretnem primeru pogojev za delovanje živinskega dela sejma.
ZG člen 21, 21/1, 21/2. ZGO-1 člen 50, 50/1, 50/5.
gozd - poseg v gozd oziroma gozdni prostor - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca
Če gradnja ni predvidena v gozdu ali gozdnem prostoru, toženka ni pristojna za odločanje o projektnih pogojih oziroma o projektnem soglasju. Iz obrazložitev izpodbijane in drugostopenjske upravne odločbe namreč v ničemer ne izhaja, na podlagi katerih dejstev toženka šteje, da obravnavane parcele izpolnjujejo merila iz 1. točke 3. člena ZG, ki opredeljuje gozdni prostor. Odločanje o skladnosti nameravane gradnje z določbami prostorskih aktov pa je pridržano pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUS-1 člen 24, 24/1, 28, 28/1, 32, 36, 36/1, 36/1-2.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - poslovanje odvetniške pisarne - zavrženje tožbe - začasna odredba
Okoliščine, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj predlog (da je bilo v odvetniški pisarni spregledano, da je tožbo treba vložiti oziroma oddati na pošto, in okoliščine glede razdelitve pisarne), ne pomenijo opravičenih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče utemeljeno zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Odvetniška pisarna mora svoje poslovanje organizirati tako, da delo poteka nemoteno, kar velja tudi oziroma še posebej za pravočasno vlaganje pravnih sredstev.
Iz določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 izhaja povezanost tožbe in začasne odredbe - obstoj prve je pogoj za odločanje o odložitvi izvršitve izpodbijanega akta. Ker je sodišče tožbo kot prepozno zavrglo, za odločanje o začasni odredbi ni izpolnjena omenjena procesna predpostavka, zato je bilo treba predlog za izdajo začasne odredbe zavreči.
Odločanje ZVKD je omejeno na vprašanja varstva kulturne dediščine oziroma odločanje na podlagi predpisov ali njihovih posameznih določb, ki določajo ukrepe tega varstva, kar velja tudi v primeru, ko je pravna podlaga za odločanje prostorski akt. Odločitev o zavrnitvi zahteve za izdajo kulturnovarstvenega soglasja zato ne more temeljiti na razlogih, ki niso del kulturnovarstvenega režima.
ZPVI člen 11, 11/6, 11/7. ZUP člen 125, 133. ZViS-D člen 48. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen III 1, III 2, III 3, VI 1, VI 3, VIII 1.
priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - vezanost na zahtevo stranke - sprememba zahtevka - pojem izvajanje izobraževanja
Tožeča stranka je tekom upravnega postopka izrecno navedla, da želi ugotavljanje enakovrednosti tujega naslova s slovenskim naslovom magister znanosti, zato bi morala tožena stranka odločiti o takem zahtevku, česar zaradi napačne razlage materialnega zakona ni storila in s tem kršila pravila postopka.
Na vprašanje, kdaj se je nek program izobraževanja izvajal, daje odgovor tudi določba 48. člena ZViS-D, ki omogoča študentom vpisanim v t.i. „ne-bolonjske programe“, da se po zaključku vpisovanja in po zaključku obveznega izvajanja predavanj še vedno izobražujejo in končajo t.i. „ne-bolonjske“ izobraževalne programe do izteka študijskega leta 2015/2016. V tem času lahko opravljajo izpite, izdelajo in zagovarjajo seminarske naloge ter izdelajo in zagovarjajo magistrske naloge.
Priznavanje izobrazbe mora temeljiti na strokovni oceni vsebinskih kriterijev, za kar pa ne more biti bistveno, ali je vpis v ta študij še možen in če predavanja še potekajo na domačih visokošolskih institucijah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Akt, zoper katerega želi tožnik vložiti tožbo, ni akt, bi ga sodišče lahko presojalo v upravnem sporu. Zato zadeva, v zvezi s katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - podaljšanje omejitve gibanja - prosti preudarek - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - varstvo družine
Tudi pri ukrepih za podaljšanje omejitve osebne svobode za en mesec je treba upoštevati stališče Ustavnega sodišča, da zgolj sum na zlorabo postopka sam po sebi ne more biti dovolj za izrek ukrepa omejitve gibanja.
Čustveno navezanost tožnika v razmerju do brata se ni v tolikšni meri odrazila v objektivnih, na zunaj zaznavnih ravnanjih tožnika od trenutka njune ločitve v Italiji, pa ob vložitvi prošnje v Sloveniji meseca decembra 2012 in glede na navedbe v tožbi ter na zaslišanju, da bi sodišče lahko ugotovilo, da izpodbijani ukrep nesorazmerno posega v njegovo pravico glede na javno korist varovanja integritete postopka in s tem varstva pravic do učinkovitega dostopa do azilnega postopka drugih prosilcev za azil.
ZIZ člen 281, 281/1, 281/1-7, 287, 287/1, 287/1-1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. URS člen 15, 15/3.
razrešitev izvršitelja - obsodba za kaznivo dejanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - dokazno breme - ureditvena začasna odredba
Z začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 bi sodišče lahko zadržalo izvrševanje izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, to pomeni do izdaje in vročitve prvostopenjske odločbe strankam postopka, kajti splošni presoji načela sorazmernosti, ki jo je na načelni ravni opravil že zakonodajalec s tem, ko je omenjene posledice izdaje odločbe uredil v zakonu, mora slediti še konkretna sodna presoja načela sorazmernosti (3. odstavek 15. člena Ustave) glede na dejanske okoliščine posamičnega primera v povezavi z določeno človekovo pravico, če jo tožnik uveljavlja kot škodo v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe. Tožnik je v obrazložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe škodo vezal na dve ustavni pravici in sicer na pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave in na ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, vendar pa je to storil na tak način, da ni zadostil dokaznemu standardu, ki se zahteva v zvezi z opredeljevanjem škode in verjetnostjo nastanka težko popravljive škode.
Tožnik ne more kopičiti zahtev za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 pride v poštev takrat, kadar ni mogoče izdati začasne odredbe po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 zaradi specifičnosti izvrševanja akta, ki je predmet izpodbijanja v upravnem sporu; druge vrste začasne odredbe v upravnem sporu pa ni mogoče izdati.