161.

VSL sklep I Cp 1179/04

11.5.2005

nepravdno pravo

VSL51129

ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.

postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev

Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

 

163.

VSL sklep III Cp 2615/2004

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50739

ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.

sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - novi dokazi v pritožbenem postopku

Dolžnik bi moral v svojem ugovoru predlagati izvedbo dokaza z

vpogledom v pogodbo z dne 20.5.1998 in tudi navesti, kje se ta dokaz

nahaja. Če ni razpolagal z listino, na katero se je skliceval v dokaz

svojih navedb, bi to moral navesti, da bi sodišče lahko postopalo po

226. in 227. členu ZPP. Vendar pa dolžnik tega ni storil. Ker dolžnik

s pritožbenimi trditvami ni izkazal, da v postopku pred sodiščem prve

stopnje ni mogel predlagati oziroma predložiti omenjene pogodbe v

dokaz svojih dejanskih trditev, je v pritožbenem postopku ni bilo

mogoče upoštevati kot dokaza.

 

165.

VSL sklep II Cp 1637/2004

11.5.2005

nepravdno pravo

VSL51014

ZENDMPE člen 29, 34.

postopek za ureditev meje

Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

ureditev meje v upravnem postopku.

 

167.

VSL sklep III Cp 1628/2005

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL0048549

ZOR člen 294, 294. ZIZ člen 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2, 25/1, 26, 26/2, 55, 55/1, 55/1-3, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 269, 269/1, 269, 269/1.

sodni penali

Po 2. odstavku 212. člena ZIZ izda sodišče na predlog upnika sklep o

izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov. Gre

za sklep o plačilu sodnih penalov, ne pa sklep o določitvi sodnih

penalov oziroma naložitvi plačila sodnih penalov (1. odstavek 212.

člena ZIZ), z odložnim pogojem izpolnitve nedenarne obveznosti v

danem dodatnem roku. Če je izvršilni naslov izdan sklep o plačilu

sodnih penalov (2. odstavek 212. člena ZIZ), je kot ugovorni razlog

upoštevno zgolj morebitno plačilo naloženih sodnih penalov (ne pa

morebitna izpolnitev ali neizpolnitev nedenarne obveznosti), če pa je

izvršilni naslov sklep o naložitvi plačila sodnih penalov pod pogojem

neizpolnitve nedenarne obveznosti (1. odstavek 212. člena ZIZ v zvezi

s 294. členom Zakona o obligacijskih razmrjih - ZOR), pa je kot

ugovorni razlog upoštevna neizvršljivost odločbe, na podlagi katere

je izdan sklep o izvršbi (3. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ), zaradi

nenastopa pogoja iz izvršilnega naslova. Gre za izvršbo, ki je

odvisna od nastopa v izvršilnem naslovu določenega pogoja, tako

izvršbo pa po 1. odstavku 26. člena ZIZ sodišče dovoli, če je upnik z

javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je pogoj nastopil;

če pa upnik tega ne more dokazati na naveden način, mora po 2.

odstavku 26. člena ZIZ nastop pogoja dokazati s pravnomočno odločbo,

izdano v pravdnem postopku.

 

169.

VSL sklep III Cp 1219/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50748

ZIZ člen 42, 42/3, 42, 42/3.

potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - podlaga

Isto pravno podlago, to je določilo 42. člena ZIZ, kot za

razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je uporabiti tudi za

razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

 

171.

VSL sklep III Cp 2087/2004

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48509

OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.

pobotanje - izvršba - pogojna terjatev

Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

takšna terjatev namreč še ni zapadla.

 

173.

VSL sklep in sodba II Cp 1243/2004

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50918

ZZZDR člen 51, 51/2, 51, 51/2. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.

skupno premoženje zakoncev - pravni interes za vložitev tožbe

Na odprodani stvari iz skupnega premoženja ni mogoče ugotavljati

lastninske pravice. Predmet lastninske pravice je lahko le

individualno določena stvar. Če te ni več, imata zakona ustrezne

obligacijske zahtevke.

Kupnina za odprodano skupno stvar je skupna, vendar od gole

ugotovitve, da v skupno premoženje pravdnih strank sodi kupnina za

prodano stanovanje, tožnica nima nobene pravne koristi.

 

175.

VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50073

ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.

premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija

Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

(DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

339. člena ZPP).

 

177.

VSL sklep III Cp 2631/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48518

ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.

notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve

Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

20. člena ZIZ.

 

179.

VSL sodba I Cp 508/2005

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50354

ZOR člen 761, 761.

mandatno razmerje - plačilo za delo

Način določitve višine plačila za mandatno storitev je odvisen od

vrste poslov, ki so predmet mandatne pogodbe. Cena za mandatne

storitve je lahko določena v ceniku ali s tarifo. Pravično plačilo

določi sodišče, če se stranki za ceno nista dogovorili, niti nima

mandatar cenika, niti ne velja tarifa za konkretne storitve. Če pa se

stranki s pogodbo dogovorita glede višine plačila za opravljeno delo,

velja dogovor strank.