• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • 162.
    VSK sodba in sklep I Cp 188/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01068
    ZZZDR člen 58, 58. ZOR člen 280, 280.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Stanovanjska hiša je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in tudi če je bila v zemljiški knjigi vpisana samo na prvega toženca, je prvi toženec s tem, ko je sklenil z ženo sporazum v smislu 58.čl. ZZZDR, je samo uredil dejansko stanje glede lastništva. S tem ni odtujil svoje premoženje, saj je druga toženka že po samem zakonu postala lastnica tega premoženja. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tisti del skupnega premoženja, ki je po sporazumu pripadal drugi toženki ni bil lastnina prvega toženca in da zato tega premoženja prvi toženec s sklenitvijo sporazuma ni odsvojil v smislu določil 280.čl. ZOR in naslednjih.

     
  • 163.
    VSL sklep III Cp 2184/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48547
    ZIZ člen 17, 17.
    izvršba - izvršilni naslov
    Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

    upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

    pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

    od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

    zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

    zemljiško knjigo.

     
  • 164.
    VSL sodba I Cp 568/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pravo vrednostnih papirjev
    VSL50590
    ZOR člen 100, 997, 998, 1001, 1001/2, 100, 997, 998, 1001, 1001/2.
    lastna menica - menična izjava - pooblastilo - poroštvo - oblika izjave
    Tožena stranka je prevzela poroštvo za vse pogodbene (in

    izvenpogodbene) obveznosti družbe T. d.o.o. do N. d.d., ki so ali še

    bodo nastale. Takšno izjavo je tožena stranka lahko podala, saj je na

    podlagi 2. odstavka 1001. člena ZOR poroštvo mogoče prevzeti tudi za

    določene bodoče obveznosti.

     
  • 165.
    VSL sklep III Cp 708/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48526
    ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

    sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

    le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

    o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

    če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

    njem odločati.

     
  • 166.
    VSL sodba I Cp 1551/04
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL51139
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.
    navidezna pogodba - trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

    izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

    pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

    izročen.

     
  • 167.
    VSL sklep IV Cpg 35/2005
    11.5.2005
    sodni register - statusno pravo
    VSL05574
    ZGD člen 436, 436/1, 443, 443/1, 436, 436/1, 443, 443/1. ZSReg člen 34, 34/4, 34/4-25, 34, 34/4, 34/4-25.
    izključitev družbenika iz družbe
    Ker 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko

    določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko

    izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa

    oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev

    potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za

    pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene

    družbene pogodbe predlagatelja.

    Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki

    opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini,

    brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica

    skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj,

    kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz

    družbe na podlagi sklepa skupščine.

     
  • 168.
    VSL Sklep I Cp 1947/2004
    11.5.2005
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSL50345
    ZTLR člen 70, 70/3, 70, 70/3. ZPP člen 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8, 281, 281/1, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 33, 33.
    motenje posesti - dokazovanje - opravičen izostanek
    1. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti tožene

    stranke, ne da bi ocenilo predloženo zdravniško potrdilo oz. navedlo

    razloge, zakaj šteje opravičilo za neutemeljeno, je storilo bistveno

    kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

    2. Sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da se

    je že iz predhodno izvedenih dokazov prepričalo o nasprotnem. Gre

    namreč za načelno prepoved vnaprejšnje dokazne ocene.

    3. Z zatrjevanjem delne oblasti nad stvarjo se po vsebini zatrjuje

    obstoj služnosti kot temelja, ki opravičuje takšno delno oblast. Ta

    pravni temelj pa je pri odločanju o posestnem varstvu seveda

    nepomemben, saj posestno varstvo varuje način izvrševanja dejanske

    oblasti neodvisno od pravnega temelja. Zato pri posestnem varstvu

    vsebine služnosti zatrjevanje služnosti ni niti potrebno. Zadošča že,

    da se dokaže delna oblast nad stvarjo, in v tem obsegu je treba

    priznati tudi posestno varstvo.

     
  • 169.
    VSL sklep II Cp 1200/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50222
    ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. URS člen 26, 26.
    pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - prekoračitev pooblastil
    Le potek celotnega dogajanja lahko da odgovor na vprašanje, ali je

    bilo ravnanje policistov v zvezi z uporabo orožja še vedno v

    dovoljenih okvirih ali pa so policisti prekoračili pooblastila.

    Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je potrebno tudi

    ugotoviti, ali je tožnik v času spornega dogodka imel pri sebi

    identifikacijski dokument v smislu tedaj veljavnih pravil za

    opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje

    zadeve, pa ga ni želel pokazati, ali pa takšnega dokumenta ni imel s

    seboj.

     
  • 170.
    VSL sklep III Cp 2631/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48518
    ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.
    notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve
    Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

    upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

    vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

    listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

    pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

    tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

    dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

    notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

    javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

    224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

    bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

    20. člena ZIZ.

     
  • 171.
    VSL sodba I Cp 1452/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50596
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za zvin vratne hrbtenice gre tožnici odškodnina za primarni in

    sekundarni strah v znesku 150.000,00 SIT, za telesne bolečine in

    nevšečnosti 600.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenskih aktivnosti 300.000,00 SIT, pri čemer se je pri slednji

    odškodnini upoštevalo, da odpade le 1/3 na obravnavano poškodbo, ki

    jo je utrpela na smučarski vlečnici.

     
  • 172.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 173.
    VSL sklep IV Cpg 39/2005
    11.5.2005
    sodni register
    VSL05575
    ZSReg člen 1, 29, 29-4, 1, 29, 29-4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
    sodna taksa
    ZSReg ne predvideva nobene možnosti, da se predlagatelja oprosti

    plačila sodne takse. Takšne možnosti tudi ne predvideva ZNP. Zato

    tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb ZPP, v katerih je

    predvidena taksna oprostitev, kadar plačilo takse predstavlja

    procesno predpostavko. Po določbi 37. člena ZNP se v nepravdnem

    postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, le če v ZNP ali z drugim

    zakonom ni drugače določeno. Iz določb ZSReg namreč izhaja drugačna

    ureditev. ZPP ureja taksno oprostitev pri pravni osebi (5. odst. 168.

    člena ZPP) zgolj v povezavi z določbo 105.a člena ZPP, v katerem so

    opredeljene povsem konkretne vloge v pravdnem postopku, glede katerih

    je mogoče pravno osebo oprostiti plačila sodne takse. Tudi zato ni

    mogoča smiselna uporaba teh določb v drugem postopku.

     
  • 174.
    VSL sklep I Cp 1074/04
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51134
    ZTLR člen 42, 43, 42, 43.
    solastnina - poseg v lastninsko pravico
    Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

    izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

     
  • 175.
    VSL sklep II Cp 682/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49992
    ZPP člen 161, 161/1, 161/2, 161/3, 161, 161/1, 161/2, 161/3.
    odmera stroškov - sosporništvo
    Ker gre za sospornike na strani tožene stranke, tožba pa je bila

    umaknjena le zoper drugotoženko, lakho drugotoženka zahteva vrnitev

    polovice potrebnih skupnih stroškov.

     
  • 176.
    VSL sklep I Cp 1753/2004
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50669
    ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.
    civilnopravno razmerje
    Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

    pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

    izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

    sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

    izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

    ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

    vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

    je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

    vodovoda oporečna.

     
  • 177.
    VSL sodba I Cp 907/2005
    11.5.2005
    STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL50592
    ZZKat člen 14, 27.
    dedni dogovor - mejni ugotovitveni postopek
    Dedni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine ter o odstopu

    dednega deleža je po svoji pravni naravi pogodba civilnega prava,

    zato zanj veljajo splošna načela o veljavnosti pogodb. Sporazum

    lastnikov o parcelaciji in posestnih mejah, dosežen v mejnem

    ugotovitevenem postopku, pa ima po oceni pritožbenega sodišča pomen

    pogodbe o poravnavi in ga je treba presojati v skladu z določbami

    Zakona o obligacijskih razmerjih.

     
  • 178.
    VSL sodba II Cp 2105/2005
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50929
    ZOR člen 103, 103.
    ničnost pogodbe
    Pogodba je v nasprotju z moralo, če je kršeno kakšno določeno moralno

    pravilo, ne da bi bila hkrati kršena tudi konkretna pravna norma.

    Kršeno moralno pravilo mora biti konkretizirano.

     
  • 179.
    VSL sodba II Cp 645/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50226
    URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov
    Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

    zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

    dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

    Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

    Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

    Slovenije za nastalo škodo.

     
  • 180.
    VSL sklep III Cp 2563/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50712
    ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.
    odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika
    Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

    upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

    priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

    se je izvršba že začela.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>