161.

VSL sklep III Cp 2631/2004

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48518

ZN člen 43, 68, 43, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 20/4, 20, 20/2, 20/3, 20/4.

notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve

Notarski zapisnik, v katerem je potrjeno zgolj to, kar je izjavil

upnik (iz njega ni razvidno niti to, da bi notar razpolagal z

vročilnicami o prejemu opomina in odstopa), ne ustreza pogojem javne

listine, ki dokazuje zapadlost terjatve, odvisne od nastopa odložnega

pogoja. Dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa po

tretjem odstavku 20. člena ZIZ namreč predpostavlja sodelovanje

dolžnika. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni sodeloval pri sestavi

notarskega zapisnika. Zato priloženi notarski zapisnik, četudi je

javna listina, za katero velja domneva resničnosti (prvi odstavek

224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni takšna javna listina, ki

bi dokazovala zapadlost terjatve v smislu določbe tretjega odstavka

20. člena ZIZ.

 

163.

VSL sklep III Cp 2145/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB

VSL50714

ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.

izvršba - izvršilni naslov

To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

osebno odgovornega družbenika.

 

165.

VSL sklep III Cp 708/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48526

ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.

sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

njem odločati.

 

167.

VSL sklep III Cp 2615/2004

11.5.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50739

ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56, 15, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.

sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - novi dokazi v pritožbenem postopku

Dolžnik bi moral v svojem ugovoru predlagati izvedbo dokaza z

vpogledom v pogodbo z dne 20.5.1998 in tudi navesti, kje se ta dokaz

nahaja. Če ni razpolagal z listino, na katero se je skliceval v dokaz

svojih navedb, bi to moral navesti, da bi sodišče lahko postopalo po

226. in 227. členu ZPP. Vendar pa dolžnik tega ni storil. Ker dolžnik

s pritožbenimi trditvami ni izkazal, da v postopku pred sodiščem prve

stopnje ni mogel predlagati oziroma predložiti omenjene pogodbe v

dokaz svojih dejanskih trditev, je v pritožbenem postopku ni bilo

mogoče upoštevati kot dokaza.

 

169.

VSL sklep I Cp 1753/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50669

ZVO člen 35, 35. ZV člen 195, 195.

civilnopravno razmerje

Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s

pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in

izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče

sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za

izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in

ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati

vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da

je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega

vodovoda oporečna.

 

171.

VSL sodba in sklep I Cp 1635/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSL50073

ZOR člen 156, 156. ZDARS člen 3, 3č, 3/1, 3/2, 3, 3č, 3/1, 3/2. ZUDVGA člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4, 14/1-5, 14/1-16, 14/1-5, 14/1-16, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-4.

premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pasivna legitimacija

Prvi tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode, ki se kaže v

manjvrednosti njegove nepremičnine. Sam je pojasnil, da se je zaradi

gradnje ceste bistveno zmanjšala tržna vrednost nepremičnine zaradi

nenehnega hrupa, smoga, odvzema svetlobe in neposrednega sonca, večje

vlage, spremembe mikroklime ipd. Take navedbe (in na trditveno

podlago je sodišče vezano) kažejo, da gre za škodo, do katere je

prišlo z izgradnjo ceste in prometom po njej. Kljub temu, da tožeča

stranka istočasno trdi, da je do premoženjske škode prišlo tudi

zaradi gradnje same, te škode ne pojasni -nasprotno, sama z zahtevkom

uveljavi le škodo zaradi manjvrednosti nepremičnine, ta manjvrednost

pa je po prikazanih navedbah lahko le rezultat končane gradnje ceste

in njenega vpliva na nepremičnino prvega tožnika, ne pa morebitnih

nepravilnosti pri pripravah za gradnjo ali med gradnjo samo. Druga

toženka (država) je lastnica državne ceste (1. odstavek 3. člena ZJC,

4., 5. in 16. točka 1. odstavka 14. člena ZJC). Njena odškodninska

odgovornost je zato podana že iz tega naslova - ker je lastnica

stvari, zaradi katere oziroma zaradi uporabe katere ima tožeča

stranka škodo. Te odgovornosti je ne razbremenjuje dejstvo, da je po

zakonu upravljanje in vzdrževanje avtocest preneseno na prvo toženko

(DARS). Po 3č. členu ZDARS prva toženka upravlja in vzdržuje

avtoceste v svojem imenu in za račun države. Enako opravlja tudi

naloge v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest (2. odstavek 3.

člena ZDARS), naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem

avtocest v prostor pa opravlja v imenu in za račun RS (1. odstavek 3.

člena ZDARS). Vse to kaže, na pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da prva toženka ni odgovorna za škodo, ki izvira iz

avtoceste, saj svoje naloge opravlja na račun druge toženke, določene

pa tudi v njenem imenu. Podlage za to tudi ne daje ZUDVGA. Po

določilu 3. odstavka 6. člena ZUDVGA, plača prva toženka odškodnino

lastniku oziroma uporabniku zemljišča, ki mu je zaradi pripravljalnih

del nastala škoda. Premoženjska škoda pa v tem primeru prvemu tožniku

ni nastala zaradi pripravljalnih del, pač pa zaradi ceste same in

njene uporabe. Kar je bilo povedano o podlagi zahtevka za

premoženjsko škodo, pa ne velja v celoti tudi za podlago zahtevka za

nepremoženjsko škodo, in sicer ne v delu, kolikor se zahtevek nanaša

na prvo toženko. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev škode, ki ji

je nastala z izgradnjo ceste in njeno uporabo in tudi s pripravami za

gradnjo, organiziranjem in vodenjem gradnje. Že v tožbi je navedla,

da je sama gradnja ceste vsem tožnikom povzročala velike težave in

neprijetnosti, kar se je odražalo na njihovem splošnem počutju,

zdravju in zmanjšani delovni ter siceršnji življenjski sposobnosti,

zaradi česar zahteva povrnitev že nastale kot tudi bodoče

nepremoženjske škode, pri čemer prva zajema tudi duševne bolečine za

časa gradnje. Prva toženka je bila investitor gradnje. Kot naročnik

del na nepremičnini bi prva toženka lahko odgovarjala za škodo,

povzročeno v zvezi z izvajanjem teh del (207. člen ZOR). Ker sodišče

prve stopnje ob zavrnitvi zahtevka za nepremoženjsko škodo zoper prvo

toženko ni presojalo, ali je ta škoda (ali njen del) posledica že

tudi same graditve avtoceste oziroma ali je že sama gradnja vplivala

na to, da je obseg nepremoženjske škode tožnikov večji, pritožba

tožeče stranke v tem delu utemeljeno očita sodbi prve stopnje

pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih (14. točka 2. odstavka

339. člena ZPP).

 

173.

VSK sodba in sklep I Cp 188/2004

11.5.2005

obligacijsko pravo

VSK01068

ZZZDR člen 58, 58. ZOR člen 280, 280.

izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj

Stanovanjska hiša je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in tudi če je bila v zemljiški knjigi vpisana samo na prvega toženca, je prvi toženec s tem, ko je sklenil z ženo sporazum v smislu 58.čl. ZZZDR, je samo uredil dejansko stanje glede lastništva. S tem ni odtujil svoje premoženje, saj je druga toženka že po samem zakonu postala lastnica tega premoženja. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da tisti del skupnega premoženja, ki je po sporazumu pripadal drugi toženki ni bil lastnina prvega toženca in da zato tega premoženja prvi toženec s sklenitvijo sporazuma ni odsvojil v smislu določil 280.čl. ZOR in naslednjih.

 

175.

VSL sklep III Cp 2087/2004

11.5.2005

OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL48509

OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.

pobotanje - izvršba - pogojna terjatev

Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

takšna terjatev namreč še ni zapadla.

 

177.

VSL sklep III Cp 1695/2005

11.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50716

ZIZ člen 101, 101/1, 101/1-3, 137, 101, 101/1, 101/1-3, 137.

izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba

Prejemki, nakazani za tekoči mesec na dolžnikov transakcijski račun

iz naslova denarne socialne pomoči, so izvzeti iz izvršbe.

 

179.

VSL sklep I Cp 1179/04

11.5.2005

nepravdno pravo

VSL51129

ZNP člen 122, 122/3, 122, 122/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5, 70, 70/2, 70/4, 70/5.

postopek za delitev stvari v solastnini - pritožbena novota - fizična delitev - civilna delitev

Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev

stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu

postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku

izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem

postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70.

člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz

pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične

delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).