• Najdi
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>
  • 161.
    VSL sklep I Cp 2120/2004
    11.5.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50357
    OZ člen 87, 87/1, 87, 87/1. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1, 22, 22/1, 22/1-5, 49, 49/1, 79, 79/1.
    zaznamba spora
    Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

    knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

    procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

    pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

    ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

    (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

    dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

    procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

    zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

    Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

    določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

    uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

    pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

    zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

    zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

    se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

    način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

    zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

    nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

    tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

    posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

    zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

    87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

    zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

     
  • 162.
    VSL sklep III Cp 2145/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL50714
    ZGD člen 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1, 25, 25/1, 77, 77/1, 101, 101/1. ZIZ člen 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4, 25, 25/1, 55, 55/1, 55/1-4.
    izvršba - izvršilni naslov
    To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

    izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

    osebno odgovornega družbenika.

     
  • 163.
    VSL sklep II Cp 2000/2005
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50212
    ZPP člen 133, 144, 133, 144.
    vročanje pisanj
    Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga

    odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v

    poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev

    ni pravilno opravljena.

     
  • 164.
    VSL sklep III Cp 2184/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48547
    ZIZ člen 17, 17.
    izvršba - izvršilni naslov
    Ker je v predloženem sklepu o dedovanju dolžnik dolžan izročiti

    upniku zazidljivi parceli, če bo in ko bo to zemljišče zazidljivo, ni

    pa dogovorjeno, da mora upnik pred tem odmeriti dogovorjeni površini

    od sedaj skupne parcele, ne more mimo izvršilnega naslova upnik

    zahtevati v izvršbi odmero obeh parcel, izstavitev listine in vpis v

    zemljiško knjigo.

     
  • 165.
    VSL sodba II Cp 645/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50226
    URS člen 26, 26/1, 26, 26/1.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - zaseg predmetov
    Po zakonitem zasegu avtomobila državni organi v 27 mesecev trajajočem

    zasegu niso ničesar storili za razjasnitev suma o obstoju kaznivega

    dejanja, hkrati pa tudi niso poskrbeli za ustrezno hrambo vozila.

    Tako ravnanje državnih organov je protipravno v smislu 26. člena

    Ustave RS in je zato podana odškodninska odgovornost Republike

    Slovenije za nastalo škodo.

     
  • 166.
    VSL sklep III Cp 2563/2004
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50712
    ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 72, 72/1, 72/2.
    odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika
    Sodišče lahko odloži izvršbo, ki se je že začela, tudi na predlog

    upnika, če dolžnik ne nasprotuje takemu predlogu. Že zakon sam torej

    priznava dolžniku pravni interes, da nasprotuje odložitvi izvršbe, če

    se je izvršba že začela.

     
  • 167.
    VSL sodba I Cp 1956/2004
    11.5.2005
    stanovanjsko pravo - stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50589
    ZTLR člen 15, 15/2, 15/5, 15, 15/2, 15/5. ZOR člen 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4, 279, 279/1, 378, 378/1, 378/1-1, 378/1-2, 378/1-3, 378/1-4. SZ člen 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1, 22, 22/1, 27, 27/1, 31, 31/1. ZPP člen 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1, 350, 350/2, 360, 360/1, 436, 436/1, 453, 458, 458/1.
    stroški - upravljalec - zastarana terjatev - spor majhne vrednosti - zamudne obresti
    Pogodba, ki jo sklene večinski lastnik za opravljanje storitev v

    zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, veže tudi ostale lastnike.

     
  • 168.
    VSL sklep III Cp 2087/2004
    11.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48509
    OZ člen 311, 311/1, 311, 311/1.
    pobotanje - izvršba - pogojna terjatev
    Pogojnih terjatev, dokler pogoj ni izpolnjen, ni mogoče pobotati.

    takšna terjatev namreč še ni zapadla.

     
  • 169.
    VSL sodba I Cp 512/2005
    11.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50353
    ZOR člen 200, 201, 200, 201. ZPP člen 318, 318.
    zamudna sodba - negmotna škoda - odškodnina
    Člen 318 ZPP ne prepoveduje izdaje delno ugodilne in delno zavrnilne

    zamudne sodbe. Takšna "kombinirana" zamudna sodba je dopustna tudi v

    primeru tožbenega zahtevka za odškodnino zaradi pretrpljene negmotne

    škode.

     
  • 170.
    VSL sklep II Cp 1637/2004
    11.5.2005
    nepravdno pravo
    VSL51014
    ZENDMPE člen 29, 34.
    postopek za ureditev meje
    Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi lahko predlagatelj

    sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bi

    predhodno sprožil upravni postopek in če bi tudi po opravljeni ustni

    obravnavi v upravnem postopku meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne

    določa (tudi v 29. členu, na katerega se sklicuje sodišče prve

    stopnje, ne), da je upravni postopek zaradi ureditve meje pogoj za

    začetek sodnega postopka. Iz dikcije 34. člena ZENDMPE izhaja celo

    nasprotno, da postopka ureditve meje po ZENDMPE ni dopustno uvesti,

    če je bila meja urejena ali če se ureja v sodnem postopku, kar

    pomeni, da mora upravni organ zavreči zahtevo za ureditev meje, če se

    meja že ureja pred sodiščem (prvi odstavek 34. člena ZENDMPE).

    Lastnik ima torej izbiro, če je meja sporna, da takoj zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku ali pa se odloči predhodno za

    ureditev meje v upravnem postopku.

     
  • 171.
    VSL sodba II Cp 597/2005
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50207
    ZOR člen 200, 200.
    odškodnina
    Oškodovancu je bila prisojena odškodnina za 55 dni trajajoč pripor v

    znesku 3.000.000,00 SIT.

     
  • 172.
    VSL sklep IV Cpg 35/2005
    11.5.2005
    sodni register - statusno pravo
    VSL05574
    ZGD člen 436, 436/1, 443, 443/1, 436, 436/1, 443, 443/1. ZSReg člen 34, 34/4, 34/4-25, 34, 34/4, 34/4-25.
    izključitev družbenika iz družbe
    Ker 1. odst. 436. člena ZGD predpisuje, da družbena pogodba lahko

    določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti, ali da je lahko

    izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa

    oziroma izključitve, je bila za pravilno materialnopravno odločitev

    potrebna tudi presoja registrskega sodišča o obstoju pogojev za

    pogodbeno izključitev družbenika iz družbe na podlagi sklenjene

    družbene pogodbe predlagatelja.

    Vendar pa je zapis v okviru ugotavljanja pogojev za izključitev, ki

    opredeljuje le daljše obdobje nesodelovanja družbenika na skupščini,

    brez konkretizirane opredelitve časa trajanja ali števila sklica

    skupščine preveč splošen, da bi lahko sodišče upoštevalo ta pogoj,

    kot pravno veljaven za vpis sklepa o izključitvi družbenika iz

    družbe na podlagi sklepa skupščine.

     
  • 173.
    VSL sodba II Cp 633/2004
    11.5.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50190
    ZOR člen 100, 954, 100, 954.
    pokojninsko zavarovanje - zavarovalna pogodba
    S pravili Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov so pogoji za

    pridobitev pravic in njihov oseg določeni drugače, kot gredo

    zavarovancem iz obveznega zavarovanja. Zato je mogoče kot pravno

    podlago uporabiti ta pravila, ki pa jih je treba razlagati v korist

    zavarovanke (člen 100 ZOR).

     
  • 174.
    VSL sklep III Cp 708/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48526
    ZIZ člen 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2, 56, 57, 58, 58/3, 61, 61/3, 62, 62/2.
    sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

    sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

    le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

    o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

    če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

    njem odločati.

     
  • 175.
    VSL sodba I Cp 1551/04
    11.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL51139
    ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 66, 66/1, 66/2. ZPP člen 8, 212, 360, 360/1, 8, 212, 360, 360/1.
    navidezna pogodba - trditvena podlaga
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba kot posojilna ni bila

    izpolnjena. Ali je morda šlo za kakšno drugo pogodbo med strankama,

    pa ni moglo ugotavljati, ker je tožnik vztrajal, da je bil denar

    izročen.

     
  • 176.
    VSL sklep III Cp 2049/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51642
    ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba vrednosti
    Bistven pogoj za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ je sprememba vrednosti od časa, ko je bila ugotovljena, do prodajnega naroka. Za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine ne zadošča, da stranka predloži svojo cenitev, iz katere izhaja druga (zanjo ugodnejša) vrednost nepremičnine, saj je bila ta predhodno že pravnomočno ugotovljena s sklepom.

     
  • 177.
    VSL sodba I Cp 1452/2004
    11.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50596
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    odškodnina za negmotno škodo
    Za zvin vratne hrbtenice gre tožnici odškodnina za primarni in

    sekundarni strah v znesku 150.000,00 SIT, za telesne bolečine in

    nevšečnosti 600.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenskih aktivnosti 300.000,00 SIT, pri čemer se je pri slednji

    odškodnini upoštevalo, da odpade le 1/3 na obravnavano poškodbo, ki

    jo je utrpela na smučarski vlečnici.

     
  • 178.
    VSL sklep I Cp 967/05
    11.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51131
    ZOR člen 442, 443, 442, 443.
    odstop terjatve
    Vprašanje odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve pa ureja

    443. člen ZOR, ki v 1. odst. pravi, da odstopnik odgovarja za

    izterljivost odstopljene terjatve le, če je to med strankama posebej

    dogovorjeno. Odgovornost za izterljivost se torej ne domneva in ne

    velja na podlagi zakonske določbe, pač pa mora biti vedno med

    strankama posebej dogovorjena.

     
  • 179.
    VSL sklep I Cp 1074/04
    11.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51134
    ZTLR člen 42, 43, 42, 43.
    solastnina - poseg v lastninsko pravico
    Tudi (gradbeni) poseg v solastni hiši, ki je objektivno koristen, ne

    izključuje vznemirjanja solastninske pravice ostalih solastnikov.

     
  • 180.
    VSL sklep III Cp 1679/2005
    11.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50708
    ZIZ člen 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8, 38, 38c, 38/1, 38c/1, 38/5, 38/8.
    izvršilni stroški - sklep o stroških - nasprotna izvršba - stroški
    Upnik mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati izrecno v zakonsko

    predvidenih rokih, sicer do njihove povrnitve ni upravičen. Dokončni

    obračun stroškov v smislu 1. odstavka 38.c člena ZIZ namreč ureja le

    razmerje med upnikom in izvršiteljem. Le-ta predstavlja tudi podlago

    za stroškovno obremenitev dolžnika, vendar s to razliko, da je pri

    dolžniku vselej sodišče tisto, ki mu te stroške naloži v plačilo.

     
  • <<
  • <
  • 9
  • od 14
  • >
  • >>