• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep I Cp 1940/05
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51148
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka
    Prvi odstavek 158. člena ZPP se ne nanaša zgolj na primere, ko tožena

    stranka izpolni tožbeni zahtevek prostovoljno, temveč tudi na

    situacije, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek ob priliki

    prisilne izvršbe (v konkretnem primeru prisilna izvršba ni bila

    začeta zoper tožene stranke).

     
  • 102.
    VSL sklep III Cp 1936/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48561
    ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3.
    predlog za izvršbo - prenehanje terjatve
    Z izvršbo je mogoče seči le na dolžnikove stvari in ne na stvari, ki

    jih upnik šteje za svoje in jih nato proda tretji osebi. Takšno

    ravnanje lahko predstavlja tudi zlorabo procesnih pravic v smislu

    določbe 3. odstavka 3. člena ZPP. Sklicevanje na prenehanje terjatve

    v smislu 8. točke 55. člena ZIZ bi bilo dopustno, če bi upnica in

    dolžnik po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe sklenila dogovor o

    drugačnem načinu poplačila terjatve, kot je določeno v sodbi.

     
  • 103.
    VSL sodba I Cp 1791/2004
    18.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50058
    ZOR člen 412. Odlok o oskrbi z vodo (1987) člen 25.
    izvršba za izterjavo denarne terjatve - uporaba vode - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
    Določba drugega odstavka 25. člena Odloka o oskrbi z vodo, ki določa, da "interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca" ne določa solidarne obveznosti uporabnikov vode iz istega priključka.

     
  • 104.
    VSL sodba II Cp 1984/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50936
    ZOR člen 262, 262/1, 371, 262, 262/1, 371. ZPP člen 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1, 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - dejansko stanje - stroški postopka - zastaranje terjatve
    Obveznost toženke temelji na pgodbenem razmerju. Priznati je treba

    samo tiste pravdne stroške, ki so bili potrebni.

     
  • 105.
    VSL sodba II Cp 1706/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50914
    ZOR člen 154, 154.
    regres - izguba zavarovalnih pravic
    Slab gmotni položaj toženca ni razlog za razbremenitev plačila

    toženca, ki je izgubil zavarovalne pravice za znesek, ki ga je

    plačala zavarovalnica oškodovanki iz naslova obveznega zavarovanja v

    prometu, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in je preiskus

    alkoholiziranosti odklonil.

     
  • 106.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 107.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 108.
    VSL sodba I Cpg 1189/02
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05639
    ZOR člen 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897, 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897.
    zavarovalna pogodba - ničnost
    Bistvena značilnost zavarovalne pogodbe, ne glede na to, ali gre za

    pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za

    pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se

    sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še

    pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi

    pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni

    primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v

    nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba

    brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev

    ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.

    odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz

    1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje

    pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi

    katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.

     
  • 109.
    VSL sklep I Cp 914/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50349
    ZPP člen 8, 355, 8, 355.
    posojilna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    V postopku pred sodiščem prve stopnje so ostale dokazno neocenjene

    izpovedbe tožencev in listina. Sodišče prve stopnje tudi ni

    upoštevalo pri izračunu dolga posameznih zneskov, plačanih na račun

    zamudnih obresti.

    Čeprav toženca nista podala pripomb na izvedensko mnenje, to sodišče

    prve stopnje ni razbremenilo dolžnosti, da oceni vse predlagane

    pravnorelevantne dokaze o tem, v kakšnem delu je bila poplačana

    terjatev tožnikov.

     
  • 110.
    VSL sklep I Cp 961/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51130
    OZ člen 197, 197.
    verzija
    Kljub temu, da gre za verzijski zahtevek, pa je za pravilno

    ugotovitev višine potrebno oceniti otrokove potrebe v kritičnem

    obdobju, druge dohodke za njegovo preživljanje (denarna pomoč) in

    zmožnosti obeh staršev. Način ugotavljanja utemeljenosti verzijskega

    zahtevka po višini je pravzaprav isti kot pri določitvi višine

    preživnine.

     
  • 111.
    VSL sodba in sklep I Cp 1565/04
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51136
    ZPP člen 186, 190, 190/1, 190/2, 186, 190, 190/1, 190/2.
    odstop terjatve med pravdo
    Tožnik mora v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti

    tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi. To pomeni, da mora

    zahtevati izpolnitev obveznosti v korist cesionarja, sicer je tožbeni

    zahtevek neutemeljen.

     
  • 112.
    VSL sodba II Cp 1563/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50938
    ZVJS člen 21. ZOR člen 154, 154.
    odgovornost - upravljalec
    Odgovornost za škodo zaradi neurejenega smučišča je praviloma

    krivdna. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki nastane zaradi

    opustitve zahtev, ki mu jih je nalagal v času škodnega dogodka

    veljavni Zakon o varnosti na javnih smučiščih.

     
  • 113.
    VSC sodba Cp 566/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01123
    ZZZDR člen 4, 102, 103, 4, 102, 103. OZ člen 185, 185/2, 185, 185/2.
    deljena odgovornost - povrnitev škode - odgovornost staršev - sokrivda - odgovornost za psa - škoda, nastala po domači živali
    Toženkina odškodninska odgovornost temelji na dejstvu, da je imetnica psa kot toženkina zavarovanka, opustila ustrezno nadzorstvo nad psom.

    Tožničina mati, ki je mladoletno tožnico pustila na dvorišču samo, kljub vedenju, da se tam zraven nahaja pes na verigi, do katerega je prost dostop, je svojo starševsko dolžnost glede skrbi v zvezi z varstvom otroka opravljala s premalo mero skrbnosti, ne glede na dejstvo, da se je otrok s tem psom že večkrat pred tem igral in da se je pes smatral za nenevarnega.

     
  • 114.
    VSL sklep I Cp 2285/05
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51152
    ZST člen 2, 2-2, 2, 2-2.
    plačilo sodne takse
    Zakon o sodnih taksah ne pozna oprostitve plačila sodnih taks v

    zemljiškoknjižnem postopku, četudi ta teče po uradni dolžnosti kot

    posledica sodne izvršitve odločbe delovnega in socialnega sodišča.

     
  • 115.
    VSL sklep II Cpg 1290/2004
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50204
    ZD člen 221. ZPP člen 339, 339/2-14.
    cenitev - vsebina sklepa o dedovanju
    Sklep o dedovanju, ki oporočenemu dediču nalaga, da po opravljeni cenitvi premoženja in po odbitem strošku cenitve od ocenjene vrednosti izplača sodedičem njihovim dednim deležem ustrezen del ocenjene vrednosti, zmanjšane za stroške cenitve, ni jasen in tudi ne izvršljiv. Če med dediči ni soglasja o vrednosti zapuščinskega

    premoženja, jo mora sodišče ugotoviti s cenilcem.

     
  • 116.
    VSL sklep III Cp 1784/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48513
    ZFPPod člen 27, 27/1, 29, 29/4, 32, 32/1, 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 35/1.
    vročitev sklepa
    S sklepom o izbrisu po 32. čl. ZFPPod gospodarska družba še ne

    preneha. Preneha z izbrisom po 35. čl. ZFPPod.

     
  • 117.
    VSL sklep III Cp 1811/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50053
    ZIZ člen 44.
    izvršljivost - izbrisna tožba
    Z izvršilnim naslovom je pravnomočno ugotovljeno, da sta nični menjalna pogodba in prodajna pogodba. Gre za ugotovitveno sodbo, ki sploh ni izvršljiva, saj ne vsebuje nobenega dajatvenega povelja in je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrne.

    Če bo upnica hotela doseči vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, bo morala z izbrisno tožbo na podlagi že pravnomočne ugotovitvene sodbe o ničnosti menjalne in kupne pogodbe zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov, torej zahtevati, naj se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi ničnih pogodb in s to vknjižbo povezani vpisi izbrišejo.

     
  • 118.
    VSL sodba I Kp 1697/2004
    18.5.2005
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSL22650
    KZ člen 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1, 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 294, 294/1, 392, 392/5, 294, 294/1, 392, 392/5.
    velika tatvina - kršitev nedotakljivosti stanovanja - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
    Pritožnica nadalje utemeljeno navaja, da zbrani dokazi kažejo le na

    to, da je obtoženi vstopil v hišo oškodovancev in je tako izpolnil

    znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kaznivo

    dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ

    stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje. To kaznivo dejanje

    pa je konzumirano v kaznivem dejanju velike tatvine po 1. točki I.

    odst. 212. člena KZ.

    Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi zagovornice in

    ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka obtožencu, da je

    iz hiše oškodovancev vzel zlatnino, dejansko stanje zmotno ugotovilo,

    za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa je bila potrebna samo

    drugačna presoja že ugotovljenih dejstev. Sodišče druge stopnje je

    zato ravnalo po določbi V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem

    postopku (ZKP) in obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja

    kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ, kar je

    narekovalo spremembo opisa kaznivega dejanja v abstraktnem delu

    (konkretni dejanski stan namreč v celoti zajema zakonske znake

    kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec s to odločbo spoznan

    za krivega) in spremembo krivdoreka in pravne opredelitve

    obtoženčevega ravnanja (I. odst. 394. člena ZKP).

     
  • 119.
    VSL sodba I Kp 552/2005
    17.5.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22645
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    Odločitev, ali bo na glavni obravnavi v skladu s I. odstavkom 344.

    člena ZKP spremenil obtožbo, je v pristojnosti upravičenega tožilca.

    Če ta oceni, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v

    obtožnici opisano dejansko stanje, sme na glavni obravnavi spremeniti

    obtožnico. Edina omejitev, na katero je tožilec vezan je, da se mora

    predmet spremenjene obtožbe še vedno nanašati na isti historični

    dogodek. Sodišče ni pooblaščeno odločati o tem, ali bo spremembo

    obtožbe dopustilo. O spremenjeni obtožbi mora odločiti, ali s sodbo,

    če pa ugotovi, da se spremenjena obtožba nanaša na drug historični

    dogodek in da zato o taki obtožbi v istem kazenskem postopku ne more

    odločiti, bo obtožbo zavrglo po 3. točki I. odstavka 352. člena ZKP.

     
  • 120.
    VSK sodba I Cp 579/2004
    17.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01054
    ZPP člen 14, 14.
    oporoka
    Pravnomočna kazenska soba o odgovornosti toženke in oporočnih prič za storjeno dejanje veže pravdno sodišče zaradi identičnega dejanskega stanja. V pravdnem postopku torej ni več mogoče ugotavljati dejstev, ki bi izključevale odgovornost tožene stranke, zato so vse pritožbene trditve, da bi sodišče moralo postaviti drugega izvedenca grafologa, ki bi ugotavljal, ali je podpis na oporoki pokojnikov, brezpredmetne.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>