ZOR člen 412. Odlok o oskrbi z vodo (1987) člen 25.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - uporaba vode - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
Določba drugega odstavka 25. člena Odloka o oskrbi z vodo, ki določa, da "interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca" ne določa solidarne obveznosti uporabnikov vode iz istega priključka.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba
Na skupni seji Zveznega sodišča, vrhovnih sodišč republik in pokrajin in Vrhovnega vojaškega sodišča dne 9. in 10.12.1982 je bil sprejet sklep, da se ZTLR od uveljavitve uporablja za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, če do tega trenutka niso pretekli. ZTLR se je torej uporabljal le glede rokov priposestvovanja ne pa celovito, kot meni pritožba. Zato tudi ni pravilno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pravila 1500 paragrafa ODZ. Za odločitev pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je
leta 1977 zemljiškoknjižna lastnica podarila toženki sporno nepremičnino, kar je bila podlaga za vpis parcele v zemljiškoknjižni vložek, kjer je bila kot lastnica vpisana toženka. Sodišče prve stopnje je nadalje zaključilo, da je bila toženka ob pridobitvi te nepremičnine v dobri veri, zaradi česar tožeča stranka zoper njo ne more uveljavljati priposestvovanja glede na pravilo 1500 paragrafa ODZ. Sklicevanje na slabo vero prodajalke ni relevantno, saj je odločilna dobra vera pridobitelja - zaključkov sodišča prve stopnje o tem pa pritožba ni uspela izpodbiti.
Toženec odgovarja za izpolnitev menične obveznosti kot porok, ker se njegov podpis nahaja preko sredine lica menice in za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če gre za trasatov ali trasantov podpis. Velja, da je aval za trasanta, če iz njega ni razvidno, za koga je dan. Pravna podlaga za izpolnitev bianko menice je pooblastilo za izpolnitev menice. Vsebina tega pooblastila je civilno obligacijsko razmerje, s katerim daje pooblastitelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni menični blanket in zaveže izdajatelja. Pooblastilo, ki opisno opredeljuje dovoljeno višino oz. obseg menične obveznosti ni v nasprotju z obligacijskim pravom in je povsem veljavno.
Za zastaranje menično pravnih zahtevkov se uporablja Zakon o menici in ne določbe o zastaranju obligacijskopravnih zahtevkov po ZOR.
Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno navedlo, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za predlog, s katerim je predlagal, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom, ker ti stroški glede na to, da je ta predlog vložil v 3 mesecih po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in se izvršba s prodajo premičnin še ni začela, niso bili potrebni.
77 čl. ZD ureja postopek, po katerem se dokazuje obstoj oporoke v primeru, če je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti. Takšna oporoka ima učinek veljavne oporoke (izjave o preklicu), če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita ali založena in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje. Ta določba se uporablja tudi za izjavo za preklic oporoke, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo. Gre za primere, ko se oporočiteljeva izjava brez njegove vednosti in volje uniči ali izgubi.
Nedvomno pomeni skakanje s padalom nevarno dejavnost, zaradi česar je tožena stranka, ki je organizirala to dejavnost v okviru usposabljanja vojaških policistov, odgovorna ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov glede ugovora tožene stranke, da je prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca samega (2. odstavek 177. člena ZOR) oziroma delno prosta odgovornosti zaradi njegove delne krivde (3. odstavek 177. člena ZOR), zaključilo le, da "procesno gradivo tožene stranke ni bilo v zadostni meri prepričljivo, da bi se lahko razbremenila svoje odgovornosti, torej ni dokazala, da bi škoda nastala zaradi kakšnega neodvrnljivega ali nepričakovanega dogodka" in da "tudi ne more vzdržati trditev, da naj bi bil tožnik delno ali v celoti kriv za škodo (177. člen ZOR)," ker je bil tožnik popolnoma neizkušen učenec - padalec, ki je takrat opravljal svoj prvi padalski skok. Pri tem pa so izostali razlogi, na podlagi česa sodišče prve stopnje šteje, da se tožena stranka ni uspela (niti delno) razbremeniti svoje odgovornosti. Izraz "procesno gradivo" je namreč presplošen, da bi omogočal preizkus sodbe prve stopnje.
Tožnik v tej pravdi ni aktivno legitimiran, kajti v času nastanka škodnega dogodka ni bil lastnik avtomobila. Lastnik avtomobila je bil leasingodajalec. Iz dogovora jasno izhaja, da je leasingodajalec tožnika le pooblastil, da ureja vse zadeve v zvezi z omenjeno prometno nesrečo in odškodnino, direktno sam. To pa jasno pomeni, da je bilo med tožnikom in omenjeno družbo ustanovljeno pooblastilno razmerje, kar pomeni, da bi tožnik zavarovalnino lahko uveljavljal le v imenu pooblastitelja in za njegov račun.