• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>
  • 81.
    VSC sklep Cp 874/2005
    18.5.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC01331
    ZPP člen 154. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46, 47.
    izvedenec - nagrada
    Sodišče prve stopnje je tisto, ki mora oceniti in obrazložiti, zakaj je odločilo, da pripada izvedencu takšna nagrada in to oceno tudi obrazložiti.

     
  • 82.
    VSL sklep II Cp 1407/2005
    18.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50213
    SPZ člen 30, 34, 30, 34.
    motenje posesti - pravni interes
    Bistvo posestnega varstva je v vzpostavitvi prejšnjega stanja in v

    prepovedi izvrševanja nadaljnjega motenja. V obravnavanem primeru bi

    zato imelo posestno varstvo, ki ga zahteva tožeča stranka, smisel

    samo v primeru, če bi še obstajal interes tožeče stranke na izvajanju

    svoje dejavnosti v planinskem domu. Če pa tega interesa tožeča

    stranka nima več, v posledici česar tudi ni volje po nadaljnjem

    izvrševanju posesti, je potrebno tožbeni zahtevek tožeče stranke v

    celoti zavrniti že iz tega razloga.

     
  • 83.
    VSL sklep I Cp 2285/05
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51152
    ZST člen 2, 2-2, 2, 2-2.
    plačilo sodne takse
    Zakon o sodnih taksah ne pozna oprostitve plačila sodnih taks v

    zemljiškoknjižnem postopku, četudi ta teče po uradni dolžnosti kot

    posledica sodne izvršitve odločbe delovnega in socialnega sodišča.

     
  • 84.
    VSC sodba Cp 1341/2003
    18.5.2005
    pravo vrednostnih papirjev
    VSC01161
    ZM člen 30, 31, 78, 30, 31, 78.
    aval - menica - pooblastilo - zastaranje
    Toženec odgovarja za izpolnitev menične obveznosti kot porok, ker se njegov podpis nahaja preko sredine lica menice in za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če gre za trasatov ali trasantov podpis. Velja, da je aval za trasanta, če iz njega ni razvidno, za koga je dan. Pravna podlaga za izpolnitev bianko menice je pooblastilo za izpolnitev menice. Vsebina tega pooblastila je civilno obligacijsko razmerje, s katerim daje pooblastitelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni menični blanket in zaveže izdajatelja. Pooblastilo, ki opisno opredeljuje dovoljeno višino oz. obseg menične obveznosti ni v nasprotju z obligacijskim pravom in je povsem veljavno.

    Za zastaranje menično pravnih zahtevkov se uporablja Zakon o menici in ne določbe o zastaranju obligacijskopravnih zahtevkov po ZOR.

     
  • 85.
    VSL sklep II Cpg 1290/2004
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50204
    ZD člen 221. ZPP člen 339, 339/2-14.
    cenitev - vsebina sklepa o dedovanju
    Sklep o dedovanju, ki oporočenemu dediču nalaga, da po opravljeni cenitvi premoženja in po odbitem strošku cenitve od ocenjene vrednosti izplača sodedičem njihovim dednim deležem ustrezen del ocenjene vrednosti, zmanjšane za stroške cenitve, ni jasen in tudi ne izvršljiv. Če med dediči ni soglasja o vrednosti zapuščinskega

    premoženja, jo mora sodišče ugotoviti s cenilcem.

     
  • 86.
    VSL sklep III Cp 1784/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL48513
    ZFPPod člen 27, 27/1, 29, 29/4, 32, 32/1, 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 35/1.
    vročitev sklepa
    S sklepom o izbrisu po 32. čl. ZFPPod gospodarska družba še ne

    preneha. Preneha z izbrisom po 35. čl. ZFPPod.

     
  • 87.
    VSL sklep III Cp 1811/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50053
    ZIZ člen 44.
    izvršljivost - izbrisna tožba
    Z izvršilnim naslovom je pravnomočno ugotovljeno, da sta nični menjalna pogodba in prodajna pogodba. Gre za ugotovitveno sodbo, ki sploh ni izvršljiva, saj ne vsebuje nobenega dajatvenega povelja in je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja zavrne.

    Če bo upnica hotela doseči vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, bo morala z izbrisno tožbo na podlagi že pravnomočne ugotovitvene sodbe o ničnosti menjalne in kupne pogodbe zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov, torej zahtevati, naj se vknjižba, ki je bila opravljena na podlagi ničnih pogodb in s to vknjižbo povezani vpisi izbrišejo.

     
  • 88.
    VSL sklep II Cp 1497/2005
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50941
    ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba
    Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega

    sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

     
  • 89.
    VSL sklep II Cp 2317/2005
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50209
    ZPP člen 22, 51, 22, 51.
    krajevna pristojnost - ugovor
    Ni mogoče prisiliti tožene stranke, da se vodi postopek proti njej

    pred krajevno nepristojnim sodiščem, če sama s tem ne soglaša. Svoje

    nestrinjanje pa mora izraziti z ugovorom, katerega mora vložiti

    najpozneje v odgovoru na tožbo do razpisa glavne obravnave.

     
  • 90.
    VSL sklep I Cp 1940/05
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51148
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka
    Prvi odstavek 158. člena ZPP se ne nanaša zgolj na primere, ko tožena

    stranka izpolni tožbeni zahtevek prostovoljno, temveč tudi na

    situacije, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek ob priliki

    prisilne izvršbe (v konkretnem primeru prisilna izvršba ni bila

    začeta zoper tožene stranke).

     
  • 91.
    VSL sodba I Cpg 1189/02
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05639
    ZOR člen 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897, 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897.
    zavarovalna pogodba - ničnost
    Bistvena značilnost zavarovalne pogodbe, ne glede na to, ali gre za

    pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za

    pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se

    sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še

    pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi

    pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni

    primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v

    nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba

    brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev

    ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.

    odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz

    1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje

    pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi

    katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.

     
  • 92.
    VSC sodba Cp 566/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01123
    ZZZDR člen 4, 102, 103, 4, 102, 103. OZ člen 185, 185/2, 185, 185/2.
    deljena odgovornost - povrnitev škode - odgovornost staršev - sokrivda - odgovornost za psa - škoda, nastala po domači živali
    Toženkina odškodninska odgovornost temelji na dejstvu, da je imetnica psa kot toženkina zavarovanka, opustila ustrezno nadzorstvo nad psom.

    Tožničina mati, ki je mladoletno tožnico pustila na dvorišču samo, kljub vedenju, da se tam zraven nahaja pes na verigi, do katerega je prost dostop, je svojo starševsko dolžnost glede skrbi v zvezi z varstvom otroka opravljala s premalo mero skrbnosti, ne glede na dejstvo, da se je otrok s tem psom že večkrat pred tem igral in da se je pes smatral za nenevarnega.

     
  • 93.
    VSL sklep IV Cpg 42/2005
    18.5.2005
    sodni register
    VSL05628
    ZSReg člen 9, 9/2, 9, 9/2. ZFPPod člen 28, 28.
    uradna dolžnost
    Pritožnica zmotno meni, da ima sodišče v postopku, ki ga vodi po

    uradni dolžnosti, možnost odločiti o izbrisu ali neizbrisu po prostem

    preudarku.

     
  • 94.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1373/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50911
    ZPP člen 252, 252/1, 339, 339/1, 252, 252/1, 339, 339/1.
    izvedenec
    Sodišče, ki je odločitev oprlo na mnenje izvedenca travmatologa, ki

    ni bilo podano v sodelovanju z izvedencem psihiatrom, kot je bilo

    odrejeno, je kršilo procesna pravila o dokazovanju z izvedenci.

     
  • 95.
    VSL sodba in sklep I Cp 1565/04
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51136
    ZPP člen 186, 190, 190/1, 190/2, 186, 190, 190/1, 190/2.
    odstop terjatve med pravdo
    Tožnik mora v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti

    tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi. To pomeni, da mora

    zahtevati izpolnitev obveznosti v korist cesionarja, sicer je tožbeni

    zahtevek neutemeljen.

     
  • 96.
    VSL sodba II Cp 1563/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50938
    ZVJS člen 21. ZOR člen 154, 154.
    odgovornost - upravljalec
    Odgovornost za škodo zaradi neurejenega smučišča je praviloma

    krivdna. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki nastane zaradi

    opustitve zahtev, ki mu jih je nalagal v času škodnega dogodka

    veljavni Zakon o varnosti na javnih smučiščih.

     
  • 97.
    VSL sklep II Cp 2033/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50211
    SZ člen 58, 125, 125/1, 58, 125, 125/1. SZ-1 člen 111, 173, 173/1, 111, 173, 173/1.
    denacionalizacija stanovanja - prodaja stanovanja - veljavnost določil najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja
    Določbo prvega odstavka 125. člena SZ (oz. 173. člena SZ-1) je treba

    razlagati tako, da je novi lastnik upravičen do sklenitve najemne

    pogodbe z najemnikom, vendar z enakimi pogodbenimi določili. Če

    najemnik odkloni pogodbo, ki mu je predložena v skladu s SZ, potem je

    šteti, da biva v stanovanju nezakonito po 58. členu SZ oz. 111. členu

    SZ-1.

     
  • 98.
    VSL sodba I Cp 1737/04
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL51166
    ZD člen 62, 64, 62, 64.
    pisna oporoka pred pričami - veljavnost oporoke
    Za upoštevanje določene listine kot veljavne oporoke morajo biti

    izpolnjeni naslednji pogoji:

    - da oporočitelj izjavi voljo o vsebini, ki jo je mogoče šteti za

    vsebino oporočnega razpolaganja s premoženjem;

    - da je oporočitelj pri tem hotel narediti oporoko (animus testandi),

    - da je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD v

    okoliščinah, ki jih za veljavnost take oblike določa ZD.

    Ni pogoj za upoštevanje določene listine kot veljavne, da je ta

    zakonito razglašena.

     
  • 99.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 100.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>