• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sodba II Cp 1337/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50227
    ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 200, 200/1, 200/2.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Odmera odškodnine poteka na dveh ravneh: konkretni in abstraktni. To

    pomeni, da je treba pri določitvi odškodnine upoštevati intenzivnost

    in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu, glede na vse

    konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, vse

    s ciljem, da se pri njem doseže zadoščenje, ki bo te bolečine

    odpravilo ali vsaj omililo. Hkrati pa mora biti odškodnina določena

    objektivno, in sicer glede na razmerje med manjšimi, večjimi in

    katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in glede na primerjavo

    z odškodninami, ki se prisojajo v podobnih škodnih primerih.

     
  • 82.
    VSL sodba I Cp 1569/2005
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50602
    SZ člen 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3, 6, 147, 147/3.
    odkup stanovanja
    V primeru smrti imetnika stanovanjske pravice po uveljavitvi SZ,

    vnukinja kot uporabnica nima pravice do sklenitve kupoprodajne

    pogodbe.

     
  • 83.
    VSL sklep I Cp 1418/04
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL51135
    SZ člen 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148, 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148, 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148.
    najem stanovanja - smrt najemnika - sklenitev pogodbe - neuporaba stanovanja - ožji družinski član
    Iz določbe 56. v zvezi določbo 41. člena in ostalih SZ izhaja, da je

    skupno življenjne z najemnikom v stanovanju pogoj, ki mora biti

    izpolnjen, da lahko ožji družinski član, ki je v najemni pogodbi

    naveden kot uporabnik stanovanja, po najemnikovi smrti od lastnika

    stanovanja utemeljeno zahteva, da z njim sklene najemno pogodbo.

    Vendar tudi v primeru, če sta navedena pogoja (skupno bivanje in

    nevedba v pogodbi) izpolnjena, po oceni pritožbenega sodišča lastnik

    nima kontrahirne dolžnosti, če na strani ožjega družinskega člana, s

    katerim bi moral skleniti najemno pogodbo obstoji krivdni razlog,

    zaradi katerega bi mu lahko odpovedal najemno pogodbo (prvi odstavek

    53. člena SZ).

    V primeru lastništva drugega primernega stanovanja ni dolžnosti

    sklenitve najemne pogodbe z najemnikovim ožjim družinskim članom. Če

    bi bilo namreč lastništvo drugega primernega stanovanja razlog za

    odklonitev sklenitve najemne pogodbe z nekdanjim imetnikom

    stanovanjske pravice (prvi odstavek 148. člena SZ v zvezi s prvim

    odstavkom 60. člena ZSR), potem je logično, da velja enako tudi glede

    tistega, ki je z njim stanovanje uporabljal.

     
  • 84.
    VSL sodba II Cp 1706/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50914
    ZOR člen 154, 154.
    regres - izguba zavarovalnih pravic
    Slab gmotni položaj toženca ni razlog za razbremenitev plačila

    toženca, ki je izgubil zavarovalne pravice za znesek, ki ga je

    plačala zavarovalnica oškodovanki iz naslova obveznega zavarovanja v

    prometu, ker je vozil brez vozniškega dovoljenja in je preiskus

    alkoholiziranosti odklonil.

     
  • 85.
    VSL sodba II Cp 1984/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50936
    ZOR člen 262, 262/1, 371, 262, 262/1, 371. ZPP člen 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1, 154, 154/1 155, 155/1, 443, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - dejansko stanje - stroški postopka - zastaranje terjatve
    Obveznost toženke temelji na pgodbenem razmerju. Priznati je treba

    samo tiste pravdne stroške, ki so bili potrebni.

     
  • 86.
    VSL sklep II Cp 2317/2005
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50209
    ZPP člen 22, 51, 22, 51.
    krajevna pristojnost - ugovor
    Ni mogoče prisiliti tožene stranke, da se vodi postopek proti njej

    pred krajevno nepristojnim sodiščem, če sama s tem ne soglaša. Svoje

    nestrinjanje pa mora izraziti z ugovorom, katerega mora vložiti

    najpozneje v odgovoru na tožbo do razpisa glavne obravnave.

     
  • 87.
    VSL sodba I Cpg 1189/02
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05639
    ZOR člen 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897, 13, 13/1, 103, 103/1, 299, 300, 897.
    zavarovalna pogodba - ničnost
    Bistvena značilnost zavarovalne pogodbe, ne glede na to, ali gre za

    pogodbe, za katere se uporabljajo določila 27. poglavja ZOR ali pa za

    pogodbe o zavarovanju terjatev (na takšno naravo Sporazuma se

    sklicuje pritožnik), je negotovost nastanka zavarovalnega primera še

    pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. Obstoj rizika ob sklenitvi

    pogodbe je torej poslovni namen (kavza) pogodbe. Če je zavarovalni

    primer ob sklenitvi zavarovalne pogodbe že nastal, ali pa je že v

    nastajanju, zavarovalni primer ni več negotov. Zavarovalna pogodba

    brez opisane kavze (ne glede na to, ali gre za zavarovanje terjatev

    ali za premoženjsko zavarovanje po določilih ZOR), pa je nična (1.

    odstavek 103. člena ZOR), pomeni pa tudi kršitev temeljnega načela iz

    1. odstavka 13. člena ZOR, po katerem je prepovedano izvrševanje

    pravic iz obligacijskih razmerjih v nasprotju z namenom, zaradi

    katerega je pravica z zakonom ustanovaljena ali priznana.

     
  • 88.
    VSL sodba II Cp 1584/2004
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50921
    ZOR člen 371, 371. SZ člen 123, 123/1, 123, 123/1.
    odkup stanovanja - prekluzivni rok - zastaranje
    Da bi bilo mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku za odkup stanovanja po

    določilih SZ, bi morala tožnica najprej izkazati, da je vložila

    zahtevo za odkup stanovanja v prekluzivnem roku dveh let (oz.

    podaljšanem do 8.1.1995), nato pa, da je vložila tožbo za odkup

    stanovanja v roku petih let, odkar je bila njena zahteva za odkup

    zavrnjena. Nasprotna tožba v drugi pravdni zadevi za vrnitev

    stanovanja in sklenitev najemne pogodbe za sporno stanovanje ni mogla

    pretrgati zastaranja sporne terjatve.

     
  • 89.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1373/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50911
    ZPP člen 252, 252/1, 339, 339/1, 252, 252/1, 339, 339/1.
    izvedenec
    Sodišče, ki je odločitev oprlo na mnenje izvedenca travmatologa, ki

    ni bilo podano v sodelovanju z izvedencem psihiatrom, kot je bilo

    odrejeno, je kršilo procesna pravila o dokazovanju z izvedenci.

     
  • 90.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 91.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 92.
    VSC sodba Cp 566/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01123
    ZZZDR člen 4, 102, 103, 4, 102, 103. OZ člen 185, 185/2, 185, 185/2.
    deljena odgovornost - povrnitev škode - odgovornost staršev - sokrivda - odgovornost za psa - škoda, nastala po domači živali
    Toženkina odškodninska odgovornost temelji na dejstvu, da je imetnica psa kot toženkina zavarovanka, opustila ustrezno nadzorstvo nad psom.

    Tožničina mati, ki je mladoletno tožnico pustila na dvorišču samo, kljub vedenju, da se tam zraven nahaja pes na verigi, do katerega je prost dostop, je svojo starševsko dolžnost glede skrbi v zvezi z varstvom otroka opravljala s premalo mero skrbnosti, ne glede na dejstvo, da se je otrok s tem psom že večkrat pred tem igral in da se je pes smatral za nenevarnega.

     
  • 93.
    VSL sklep II Cp 1497/2005
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50941
    ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba
    Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega

    sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

     
  • 94.
    VSL sklep IV Cpg 42/2005
    18.5.2005
    sodni register
    VSL05628
    ZSReg člen 9, 9/2, 9, 9/2. ZFPPod člen 28, 28.
    uradna dolžnost
    Pritožnica zmotno meni, da ima sodišče v postopku, ki ga vodi po

    uradni dolžnosti, možnost odločiti o izbrisu ali neizbrisu po prostem

    preudarku.

     
  • 95.
    VSL sodba in sklep I Cp 1565/04
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51136
    ZPP člen 186, 190, 190/1, 190/2, 186, 190, 190/1, 190/2.
    odstop terjatve med pravdo
    Tožnik mora v primeru odstopa terjatve tožbeni zahtevek spremeniti

    tako, da ga prilagodi nastali odsvojitvi. To pomeni, da mora

    zahtevati izpolnitev obveznosti v korist cesionarja, sicer je tožbeni

    zahtevek neutemeljen.

     
  • 96.
    VSL sodba II Cp 1563/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50938
    ZVJS člen 21. ZOR člen 154, 154.
    odgovornost - upravljalec
    Odgovornost za škodo zaradi neurejenega smučišča je praviloma

    krivdna. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki nastane zaradi

    opustitve zahtev, ki mu jih je nalagal v času škodnega dogodka

    veljavni Zakon o varnosti na javnih smučiščih.

     
  • 97.
    VSL sklep II Cp 1407/2005
    18.5.2005
    stvarno pravo
    VSL50213
    SPZ člen 30, 34, 30, 34.
    motenje posesti - pravni interes
    Bistvo posestnega varstva je v vzpostavitvi prejšnjega stanja in v

    prepovedi izvrševanja nadaljnjega motenja. V obravnavanem primeru bi

    zato imelo posestno varstvo, ki ga zahteva tožeča stranka, smisel

    samo v primeru, če bi še obstajal interes tožeče stranke na izvajanju

    svoje dejavnosti v planinskem domu. Če pa tega interesa tožeča

    stranka nima več, v posledici česar tudi ni volje po nadaljnjem

    izvrševanju posesti, je potrebno tožbeni zahtevek tožeče stranke v

    celoti zavrniti že iz tega razloga.

     
  • 98.
    VSL sklep II Cp 1835/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51641
    ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - skok s padalom - oprostitev odgovornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi sodbe
    Nedvomno pomeni skakanje s padalom nevarno dejavnost, zaradi česar je tožena stranka, ki je organizirala to dejavnost v okviru usposabljanja vojaških policistov, odgovorna ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov glede ugovora tožene stranke, da je prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca samega (2. odstavek 177. člena ZOR) oziroma delno prosta odgovornosti zaradi njegove delne krivde (3. odstavek 177. člena ZOR), zaključilo le, da "procesno gradivo tožene stranke ni bilo v zadostni meri prepričljivo, da bi se lahko razbremenila svoje odgovornosti, torej ni dokazala, da bi škoda nastala zaradi kakšnega neodvrnljivega ali nepričakovanega dogodka" in da "tudi ne more vzdržati trditev, da naj bi bil tožnik delno ali v celoti kriv za škodo (177. člen ZOR)," ker je bil tožnik popolnoma neizkušen učenec - padalec, ki je takrat opravljal svoj prvi padalski skok. Pri tem pa so izostali razlogi, na podlagi česa sodišče prve stopnje šteje, da se tožena stranka ni uspela (niti delno) razbremeniti svoje odgovornosti. Izraz "procesno gradivo" je namreč presplošen, da bi omogočal preizkus sodbe prve stopnje.

     
  • 99.
    VSC sklep Cp 864/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01364
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno navedlo, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za predlog, s katerim je predlagal, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom, ker ti stroški glede na to, da je ta predlog vložil v 3 mesecih po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in se izvršba s prodajo premičnin še ni začela, niso bili potrebni.

     
  • 100.
    VSL sklep II Cp 1421/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50920
    ZPP člen 168, 168/1, 168/5, 168, 168/1, 168/5.
    oprostitev plačila stroškov postopka
    Ker sta tožnik in njegova žena brezposelna, ker nimata premoženja,

    ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila, ker je (bil) edini

    prihodek družine denarna socialna pomoč v znesku 87.044,00 SIT

    mesečno, upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.063.688,00, so

    izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po

    določbah prvega in petega odstavka 168. člnea ZPP.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>