• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sodba I Cp 454/05
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51149
    ZOR člen 277, 371, 414, 562, 562/1, 277, 371, 414, 562, 562/1.
    kreditna pogodba - solidarna odgovornost za obveznosti - zapadlost obveznosti - zastaranje - posojilo
    Iz posojilne pogodbe je razvidno, da je druga toženka podpisala

    pogodbo kot solidarna dolžnica, zato se v razmerju do tožeče stranke

    ne more razbremeniti obveznosti plačila celotnega dolga. Tisti, ki je

    v zavezi solidarnosti, pri vračilu take obveznosti ne bo mogel

    sklicevati, da je odplačeval svoj delež oziroma prevalil breme

    odplačevanja na drugega posojilojemalca.

     
  • 82.
    VSL sklep III Cp 1936/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48561
    ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3.
    predlog za izvršbo - prenehanje terjatve
    Z izvršbo je mogoče seči le na dolžnikove stvari in ne na stvari, ki

    jih upnik šteje za svoje in jih nato proda tretji osebi. Takšno

    ravnanje lahko predstavlja tudi zlorabo procesnih pravic v smislu

    določbe 3. odstavka 3. člena ZPP. Sklicevanje na prenehanje terjatve

    v smislu 8. točke 55. člena ZIZ bi bilo dopustno, če bi upnica in

    dolžnik po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe sklenila dogovor o

    drugačnem načinu poplačila terjatve, kot je določeno v sodbi.

     
  • 83.
    VSL sodba II Cp 1447/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51000
    ZOR člen 154, 154/1, 192, 154, 154/1, 192. ZLS člen 20, 20. ZJC člen 5, 13, 40, 44, 5, 13, 40, 44.
    vzdrževanje cest - deljena odgovornost
    Tožena stranka je tista, ki ni vzdrževala in popravljala pločnika,

    kot je to njena zakonska dolžnost (primerjaj 20. člen Zakona o

    lokalni samoupravi ter 5., 13., 40. in 44. člen Zakona o javnih

    cestah). Če bi bil pločnik redno vzdrževan, do padca ne bi prišlo.

    Tožena stranka je torej odgovorna v smislu prvi odstavek 154. člena

    Zakona o obligacijskih razmerjih. Res pa je treba odgovornost

    upoštevati tako pri presoji odgovornosti povzročitelja kakor tudi

    oškodovanca (192. člena ZOR). Sodišče prve stopnje je prispevek

    tožnice k nastanku škodnega dogodka ocenilo v višini 30 %. Pri tem je

    ugotovilo, da je bilo v času dogodka svetlo, da je bilo vreme lepo,

    ter da bi ob tako neravnem delu sicer načeloma urbane površine, kot

    je bil konkretni pločnik, povprečni pešec sicer moral izkazovati

    nekoliko večjo skrbnost pri hoji, predvsem ob dejstvu, da ne gre za

    njegovo vsakodnevno pot, ampak za pot, ki jo uporablja le sem in tja,

    hkrati pa je upoštevalo tudi dejstvo, da od povprečnega pešca, v

    situaciji, kot je predmeten, ni mogoče pričakovati, da bi popolno

    pozornost na nedeljskem sprehodu po urbanem naselju posvečal le tlom,

    da torej ne bi govoril ali občasno pogledal vstran. Sodišče prve

    stopnje tožnici ni očitalo hude malomarnosti, to je skrajne

    nepazljivosti, torej zanemarjanja tiste pazljivosti in skrbi, ki se

    pričakuje od vsakega človeka, ampak opustitev pazljivosti, ki se

    zahteva od posebno skrbnega in pazljivega človeka. Ob taki

    opredelitvi soprispevka tožnice, ter na drugi strani ob upoštevanju

    teže opustitve dejanj tožene stranke, je prispevek tožnice k nastanku

    škodnega dogodka tako majhen, da ga ni mogoče opredeliti v večji

    višini, kot je to že storilo sodišče prve stopnje.

     
  • 84.
    VSL sodba in sklep II Cp 691/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50027
    ZOR člen 200, 200.
    negmotna škoda - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
    Zavrnjena je bila pritožba zoper odmero odškodnine, ugodeno je bilo

    pritožbi in znižan prisojeni znesek odškodnine le zaradi napake pri

    odštetju valoriziranega plačanega dela odškodnine.

     
  • 85.
    VSL sodba I Cp 1791/2004
    18.5.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50058
    ZOR člen 412. Odlok o oskrbi z vodo (1987) člen 25.
    izvršba za izterjavo denarne terjatve - uporaba vode - solidarne obveznosti - deljive obveznosti
    Določba drugega odstavka 25. člena Odloka o oskrbi z vodo, ki določa, da "interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca" ne določa solidarne obveznosti uporabnikov vode iz istega priključka.

     
  • 86.
    VSL sklep II Cpg 1290/2004
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50204
    ZD člen 221. ZPP člen 339, 339/2-14.
    cenitev - vsebina sklepa o dedovanju
    Sklep o dedovanju, ki oporočenemu dediču nalaga, da po opravljeni cenitvi premoženja in po odbitem strošku cenitve od ocenjene vrednosti izplača sodedičem njihovim dednim deležem ustrezen del ocenjene vrednosti, zmanjšane za stroške cenitve, ni jasen in tudi ne izvršljiv. Če med dediči ni soglasja o vrednosti zapuščinskega

    premoženja, jo mora sodišče ugotoviti s cenilcem.

     
  • 87.
    VSC sodba Cp 1341/2003
    18.5.2005
    pravo vrednostnih papirjev
    VSC01161
    ZM člen 30, 31, 78, 30, 31, 78.
    aval - menica - pooblastilo - zastaranje
    Toženec odgovarja za izpolnitev menične obveznosti kot porok, ker se njegov podpis nahaja preko sredine lica menice in za aval zadostuje podpis na licu menice, razen če gre za trasatov ali trasantov podpis. Velja, da je aval za trasanta, če iz njega ni razvidno, za koga je dan. Pravna podlaga za izpolnitev bianko menice je pooblastilo za izpolnitev menice. Vsebina tega pooblastila je civilno obligacijsko razmerje, s katerim daje pooblastitelj pridobitelju pooblastilo, da izpolni menični blanket in zaveže izdajatelja. Pooblastilo, ki opisno opredeljuje dovoljeno višino oz. obseg menične obveznosti ni v nasprotju z obligacijskim pravom in je povsem veljavno.

    Za zastaranje menično pravnih zahtevkov se uporablja Zakon o menici in ne določbe o zastaranju obligacijskopravnih zahtevkov po ZOR.

     
  • 88.
    VSL sklep I Cp 914/2005
    18.5.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50349
    ZPP člen 8, 355, 8, 355.
    posojilna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    V postopku pred sodiščem prve stopnje so ostale dokazno neocenjene

    izpovedbe tožencev in listina. Sodišče prve stopnje tudi ni

    upoštevalo pri izračunu dolga posameznih zneskov, plačanih na račun

    zamudnih obresti.

    Čeprav toženca nista podala pripomb na izvedensko mnenje, to sodišče

    prve stopnje ni razbremenilo dolžnosti, da oceni vse predlagane

    pravnorelevantne dokaze o tem, v kakšnem delu je bila poplačana

    terjatev tožnikov.

     
  • 89.
    VSL sklep II Cp 1497/2005
    18.5.2005
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50941
    ZPP člen 181, 181.
    ugotovitvena tožba
    Tožeča stranka ne more mimo napotitvenega sklepa zapuščinskega

    sodišča vložiti tožbo na ugotovitev dejstev.

     
  • 90.
    VSL sodba I Cp 1675/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50591
    ZPP člen 4, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 456, 4, 451, 452, 452/1, 452/2, 452/3, 456.
    postopek v sporih majhne vrednosti - vabilo na glavno obravnavo - opozorilo na posledice
    Zmotno je tožničino stališče, da bi ji moralo sodišče poleg opozoril

    iz 456. člena ZPP poslati še kakšen posebej poziv, naj vendarle vloži

    pripravljalno vlogo. Za učinkovito sodno varstvo zadostuje, da je

    stranka z omejitvijo pravic, seznanjena. V dispoziciji stranke same

    je, da potem, ko je seznanjena s posebnimi procesnimi določbami, ki

    omejujejo pravico navajanja dejstev in dokazov na pisne vloge,

    presodi, ali bo vložila pripravljalno vlogo ali ne.

     
  • 91.
    VSL sklep II Cp 1421/2004
    18.5.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50920
    ZPP člen 168, 168/1, 168/5, 168, 168/1, 168/5.
    oprostitev plačila stroškov postopka
    Ker sta tožnik in njegova žena brezposelna, ker nimata premoženja,

    ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila, ker je (bil) edini

    prihodek družine denarna socialna pomoč v znesku 87.044,00 SIT

    mesečno, upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.063.688,00, so

    izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po

    določbah prvega in petega odstavka 168. člnea ZPP.

     
  • 92.
    VSL sodba II Cp 1492/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50944
    ZOR člen 201, 201/2, 201, 201/2.
    denarna odškodnina - duševne bolečine ob smrti bližnjega
    Dejstvo, da je pokojni brat tožnika ekonomsko podpiral oz.

    preživljal, ne pomeni trajnejše življenjske skupnosti med bratoma.

     
  • 93.
    VSL sodba I Cp 1498/2004
    18.5.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51155
    ZOR člen 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2, 120, 210/4, 214, 1016, 1016/2. ZJSRS člen 19, 19.
    kondikcijski zahtevek
    Razmerje med tožečo stranko (Jamstveni sklad RS) in dolžnikom

    (delodajalec) je mogoče primerjati s poroštvenim razmerjem, kolikor

    Zakon o jamstvenem skladu RS ne vsebuje posebnih določil.

     
  • 94.
    VSL sklep I Cp 1418/04
    18.5.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL51135
    SZ člen 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148, 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148, 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148.
    najem stanovanja - smrt najemnika - sklenitev pogodbe - neuporaba stanovanja - ožji družinski član
    Iz določbe 56. v zvezi določbo 41. člena in ostalih SZ izhaja, da je

    skupno življenjne z najemnikom v stanovanju pogoj, ki mora biti

    izpolnjen, da lahko ožji družinski član, ki je v najemni pogodbi

    naveden kot uporabnik stanovanja, po najemnikovi smrti od lastnika

    stanovanja utemeljeno zahteva, da z njim sklene najemno pogodbo.

    Vendar tudi v primeru, če sta navedena pogoja (skupno bivanje in

    nevedba v pogodbi) izpolnjena, po oceni pritožbenega sodišča lastnik

    nima kontrahirne dolžnosti, če na strani ožjega družinskega člana, s

    katerim bi moral skleniti najemno pogodbo obstoji krivdni razlog,

    zaradi katerega bi mu lahko odpovedal najemno pogodbo (prvi odstavek

    53. člena SZ).

    V primeru lastništva drugega primernega stanovanja ni dolžnosti

    sklenitve najemne pogodbe z najemnikovim ožjim družinskim članom. Če

    bi bilo namreč lastništvo drugega primernega stanovanja razlog za

    odklonitev sklenitve najemne pogodbe z nekdanjim imetnikom

    stanovanjske pravice (prvi odstavek 148. člena SZ v zvezi s prvim

    odstavkom 60. člena ZSR), potem je logično, da velja enako tudi glede

    tistega, ki je z njim stanovanje uporabljal.

     
  • 95.
    VSC sklep Cp 864/2005
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01364
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno navedlo, da upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za predlog, s katerim je predlagal, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom, ker ti stroški glede na to, da je ta predlog vložil v 3 mesecih po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in se izvršba s prodajo premičnin še ni začela, niso bili potrebni.

     
  • 96.
    VSL sodba I Cp 1286/2005
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50583
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    negmotna škoda
    V zvezi s poškodbo - zvin vratne hrbtenice je bila tožniku prisojena

    odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti v znesku 300.000,00

    SIT, za strah 150.000,00 SIT in za duševne bolečine za zmanjšanje

    življenjskih aktivnosti 900.000,00 SIT, skupno 1,350.000,00 SIT

    odškodnine.

     
  • 97.
    VSL sklep I Cp 2285/05
    18.5.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51152
    ZST člen 2, 2-2, 2, 2-2.
    plačilo sodne takse
    Zakon o sodnih taksah ne pozna oprostitve plačila sodnih taks v

    zemljiškoknjižnem postopku, četudi ta teče po uradni dolžnosti kot

    posledica sodne izvršitve odločbe delovnega in socialnega sodišča.

     
  • 98.
    VSL sodba I Cp 1609/04
    18.5.2005
    STVARNO PRAVO
    VSL51171
    ZTLR člen 28, 28/4.
    pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba
    Na skupni seji Zveznega sodišča, vrhovnih sodišč republik in pokrajin in Vrhovnega vojaškega sodišča dne 9. in 10.12.1982 je bil sprejet sklep, da se ZTLR od uveljavitve uporablja za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo, če do tega trenutka niso pretekli. ZTLR se je torej uporabljal le glede rokov priposestvovanja ne pa celovito, kot meni pritožba. Zato tudi ni pravilno stališče, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati pravila 1500 paragrafa ODZ. Za odločitev pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje je, da je

    leta 1977 zemljiškoknjižna lastnica podarila toženki sporno nepremičnino, kar je bila podlaga za vpis parcele v zemljiškoknjižni vložek, kjer je bila kot lastnica vpisana toženka. Sodišče prve stopnje je nadalje zaključilo, da je bila toženka ob pridobitvi te nepremičnine v dobri veri, zaradi česar tožeča stranka zoper njo ne more uveljavljati priposestvovanja glede na pravilo 1500 paragrafa ODZ. Sklicevanje na slabo vero prodajalke ni relevantno, saj je odločilna dobra vera pridobitelja - zaključkov sodišča prve stopnje o tem pa pritožba ni uspela izpodbiti.

     
  • 99.
    VSL sodba II Cp 1563/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50938
    ZVJS člen 21. ZOR člen 154, 154.
    odgovornost - upravljalec
    Odgovornost za škodo zaradi neurejenega smučišča je praviloma

    krivdna. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki nastane zaradi

    opustitve zahtev, ki mu jih je nalagal v času škodnega dogodka

    veljavni Zakon o varnosti na javnih smučiščih.

     
  • 100.
    VSL sklep II Cp 1835/2004
    18.5.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51641
    ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    objektivna odgovornost - skok s padalom - oprostitev odgovornosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi sodbe
    Nedvomno pomeni skakanje s padalom nevarno dejavnost, zaradi česar je tožena stranka, ki je organizirala to dejavnost v okviru usposabljanja vojaških policistov, odgovorna ne glede na krivdo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov glede ugovora tožene stranke, da je prosta odgovornosti, ker je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca samega (2. odstavek 177. člena ZOR) oziroma delno prosta odgovornosti zaradi njegove delne krivde (3. odstavek 177. člena ZOR), zaključilo le, da "procesno gradivo tožene stranke ni bilo v zadostni meri prepričljivo, da bi se lahko razbremenila svoje odgovornosti, torej ni dokazala, da bi škoda nastala zaradi kakšnega neodvrnljivega ali nepričakovanega dogodka" in da "tudi ne more vzdržati trditev, da naj bi bil tožnik delno ali v celoti kriv za škodo (177. člen ZOR)," ker je bil tožnik popolnoma neizkušen učenec - padalec, ki je takrat opravljal svoj prvi padalski skok. Pri tem pa so izostali razlogi, na podlagi česa sodišče prve stopnje šteje, da se tožena stranka ni uspela (niti delno) razbremeniti svoje odgovornosti. Izraz "procesno gradivo" je namreč presplošen, da bi omogočal preizkus sodbe prve stopnje.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 14
  • >
  • >>