81.

VSL sklep II Cp 1421/2004

18.5.2005

civilno procesno pravo

VSL50920

ZPP člen 168, 168/1, 168/5, 168, 168/1, 168/5.

oprostitev plačila stroškov postopka

Ker sta tožnik in njegova žena brezposelna, ker nimata premoženja,

ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila, ker je (bil) edini

prihodek družine denarna socialna pomoč v znesku 87.044,00 SIT

mesečno, upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.063.688,00, so

izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po

določbah prvega in petega odstavka 168. člnea ZPP.

 

83.

VSL sklep II Cp 2033/2004

18.5.2005

stanovanjsko pravo

VSL50211

SZ člen 58, 125, 125/1, 58, 125, 125/1. SZ-1 člen 111, 173, 173/1, 111, 173, 173/1.

denacionalizacija stanovanja - prodaja stanovanja - veljavnost določil najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja

Določbo prvega odstavka 125. člena SZ (oz. 173. člena SZ-1) je treba

razlagati tako, da je novi lastnik upravičen do sklenitve najemne

pogodbe z najemnikom, vendar z enakimi pogodbenimi določili. Če

najemnik odkloni pogodbo, ki mu je predložena v skladu s SZ, potem je

šteti, da biva v stanovanju nezakonito po 58. členu SZ oz. 111. členu

SZ-1.

 

85.

VSL sklep III Cp 1936/2005

18.5.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48561

ZPP člen 3, 3/3, 3, 3/3.

predlog za izvršbo - prenehanje terjatve

Z izvršbo je mogoče seči le na dolžnikove stvari in ne na stvari, ki

jih upnik šteje za svoje in jih nato proda tretji osebi. Takšno

ravnanje lahko predstavlja tudi zlorabo procesnih pravic v smislu

določbe 3. odstavka 3. člena ZPP. Sklicevanje na prenehanje terjatve

v smislu 8. točke 55. člena ZIZ bi bilo dopustno, če bi upnica in

dolžnik po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe sklenila dogovor o

drugačnem načinu poplačila terjatve, kot je določeno v sodbi.

 

87.

VSL sklep I Cp 1418/04

18.5.2005

stanovanjsko pravo

VSL51135

SZ člen 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148, 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148, 50, 50/1, 50/2, 53, 53/1, 53/1-9, 56, 56/1, 58, 148.

najem stanovanja - smrt najemnika - sklenitev pogodbe - neuporaba stanovanja - ožji družinski član

Iz določbe 56. v zvezi določbo 41. člena in ostalih SZ izhaja, da je

skupno življenjne z najemnikom v stanovanju pogoj, ki mora biti

izpolnjen, da lahko ožji družinski član, ki je v najemni pogodbi

naveden kot uporabnik stanovanja, po najemnikovi smrti od lastnika

stanovanja utemeljeno zahteva, da z njim sklene najemno pogodbo.

Vendar tudi v primeru, če sta navedena pogoja (skupno bivanje in

nevedba v pogodbi) izpolnjena, po oceni pritožbenega sodišča lastnik

nima kontrahirne dolžnosti, če na strani ožjega družinskega člana, s

katerim bi moral skleniti najemno pogodbo obstoji krivdni razlog,

zaradi katerega bi mu lahko odpovedal najemno pogodbo (prvi odstavek

53. člena SZ).

V primeru lastništva drugega primernega stanovanja ni dolžnosti

sklenitve najemne pogodbe z najemnikovim ožjim družinskim članom. Če

bi bilo namreč lastništvo drugega primernega stanovanja razlog za

odklonitev sklenitve najemne pogodbe z nekdanjim imetnikom

stanovanjske pravice (prvi odstavek 148. člena SZ v zvezi s prvim

odstavkom 60. člena ZSR), potem je logično, da velja enako tudi glede

tistega, ki je z njim stanovanje uporabljal.

 

89.

VSL sklep I Cp 1940/05

18.5.2005

civilno procesno pravo

VSL51148

ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.

stroški pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka

Prvi odstavek 158. člena ZPP se ne nanaša zgolj na primere, ko tožena

stranka izpolni tožbeni zahtevek prostovoljno, temveč tudi na

situacije, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek ob priliki

prisilne izvršbe (v konkretnem primeru prisilna izvršba ni bila

začeta zoper tožene stranke).

 

91.

VSL sodba II Cp 1584/2004

18.5.2005

stanovanjsko pravo

VSL50921

ZOR člen 371, 371. SZ člen 123, 123/1, 123, 123/1.

odkup stanovanja - prekluzivni rok - zastaranje

Da bi bilo mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku za odkup stanovanja po

določilih SZ, bi morala tožnica najprej izkazati, da je vložila

zahtevo za odkup stanovanja v prekluzivnem roku dveh let (oz.

podaljšanem do 8.1.1995), nato pa, da je vložila tožbo za odkup

stanovanja v roku petih let, odkar je bila njena zahteva za odkup

zavrnjena. Nasprotna tožba v drugi pravdni zadevi za vrnitev

stanovanja in sklenitev najemne pogodbe za sporno stanovanje ni mogla

pretrgati zastaranja sporne terjatve.

 

93.

VSL sklep II Cpg 1290/2004

18.5.2005

DEDNO PRAVO

VSL50204

ZD člen 221. ZPP člen 339, 339/2-14.

cenitev - vsebina sklepa o dedovanju

Sklep o dedovanju, ki oporočenemu dediču nalaga, da po opravljeni cenitvi premoženja in po odbitem strošku cenitve od ocenjene vrednosti izplača sodedičem njihovim dednim deležem ustrezen del ocenjene vrednosti, zmanjšane za stroške cenitve, ni jasen in tudi ne izvršljiv. Če med dediči ni soglasja o vrednosti zapuščinskega

premoženja, jo mora sodišče ugotoviti s cenilcem.

 

95.

VSL sodba I Kp 1697/2004

18.5.2005

kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo

VSL22650

KZ člen 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1, 152, 152/1, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 294, 294/1, 392, 392/5, 294, 294/1, 392, 392/5.

velika tatvina - kršitev nedotakljivosti stanovanja - sprememba sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja

Pritožnica nadalje utemeljeno navaja, da zbrani dokazi kažejo le na

to, da je obtoženi vstopil v hišo oškodovancev in je tako izpolnil

znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kaznivo

dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ

stori, kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje. To kaznivo dejanje

pa je konzumirano v kaznivem dejanju velike tatvine po 1. točki I.

odst. 212. člena KZ.

Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi zagovornice in

ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede očitka obtožencu, da je

iz hiše oškodovancev vzel zlatnino, dejansko stanje zmotno ugotovilo,

za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa je bila potrebna samo

drugačna presoja že ugotovljenih dejstev. Sodišče druge stopnje je

zato ravnalo po določbi V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem

postopku (ZKP) in obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja

kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odst. 152. člena KZ, kar je

narekovalo spremembo opisa kaznivega dejanja v abstraktnem delu

(konkretni dejanski stan namreč v celoti zajema zakonske znake

kaznivega dejanja, za katerega je bil obtoženec s to odločbo spoznan

za krivega) in spremembo krivdoreka in pravne opredelitve

obtoženčevega ravnanja (I. odst. 394. člena ZKP).

 

97.

VSC sodba Cp 441/2005

18.5.2005

DEDNO PRAVO

VSC01244

ZD člen 77, 99, 77, 99.

oporoka - veljavnost - preklic oporoke

77 čl. ZD ureja postopek, po katerem se dokazuje obstoj oporoke v primeru, če je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena, bodisi po oporočiteljevi smrti ali pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti. Takšna oporoka ima učinek veljavne oporoke (izjave o preklicu), če prizadeti dokaže, da je oporoka obstajala, da pa je uničena, izgubljena, skrita ali založena in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon in če dokaže vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicuje. Ta določba se uporablja tudi za izjavo za preklic oporoke, kar je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo. Gre za primere, ko se oporočiteljeva izjava brez njegove vednosti in volje uniči ali izgubi.

 

99.

VSL sodba II Cp 1563/2004

18.5.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50938

ZVJS člen 21. ZOR člen 154, 154.

odgovornost - upravljalec

Odgovornost za škodo zaradi neurejenega smučišča je praviloma

krivdna. Upravljalec smučišča odgovarja za škodo, ki nastane zaradi

opustitve zahtev, ki mu jih je nalagal v času škodnega dogodka

veljavni Zakon o varnosti na javnih smučiščih.